Tiskane izdaje
Po naših neuradnih informacijah je Hypo na sodišče vložil dve tožbi - še več jih lahko pričakujemo v naslednjih mesecih -, v procesu pa bodo dokazovali, da so toženi samo s tremi posli družbi napravili za 23,4 milijona škode.
Kot smo izvedeli, so v Hypu na 3,5 milijona evrov ocenili škodo, nastalo zaradi mahinacij z nakupom zemljišča v Trzinu. Čeprav je bila njegova vrednost ocenjena na 200 tisoč evrov, ga je Hypo pod taktirko toženih financiral v vrednosti 6,5 milijona evrov, poplačanega je bilo po naših informacijah manj kot polovica posojila. Drugi primer, iz katerega bodo menda poskušali izterjati trimilijonsko odškodnino, se nanaša na nakup več zemljišč v Mlaki pri Kranju. Izkazalo se je, da je družba Inventor od fizičnih oseb zemljišča kupovala po ceni od 30 do 50 evrov, takoj za tem pa jih je prodajala Hypo Leasingu za 161 evrov. Cenitev zemljišča ni bila opravljena. S tem podjetjem so podpisali tudi pogodbo v vrednosti 3,6 milijona evrov, na podlagi katere so družbo pooblastili za nadziranje procesa sprejemanja občinskega podrobnega prostorskega načrta za to naselje, od uspešnosti pa je bilo odvisno predvideno plačilo. Kljub temu, da delo ni bilo opravljeno, je bilo po naših podatkih družbi bilo izplačanih več kot 800 tisoč evrov. Na 14 milijonov pa je po naših informacijah ocenjena škoda, ki so jo toženi, predvsem Špan, dolgoletni prvi mož Hypa, povzročili banki s sklenitvijo kreditne pogodbe s podjetjem Gina, ki je imelo v lasti zemljišče, na katerem je bila predvidena gradnja študentskega kampusa v Ljubljani. Podjetju je banka odobrila posojilo v vrednosti 12,5 milijona evrov, kar zaradi pripadanja skupini Hypo kljub slabi bonitetni oceni ne bi bilo problematično, če le nekaj dni po odobritvi kredita podjetje ne bi prešlo v druge roke. Špan pa naj bi bil o tem seznanjen.
Neuradno: nove tožbe sledijo
V Hypu menda s temi tožbami ne nameravajo zapreti vrat za preteklostjo. Kot navaja naš vir, so to le največji in najbolj zapleteni primeri, v naslednjih mesecih pa lahko pričakujemo nove tožbe. Kakšen bo izplen - tudi izterljivost - si vir ne upa napovedati, meni pa, da bi tudi pri kateri drugi banki lahko preverili, ali so slabi rezultati zgolj posledica krize. Očitno je, da bo Hypo dokazoval kršenje 263. člena zakona o gospodarskih družbah, ki se nanaša na dolžno ravnanje vodilnih v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Na Hypo banki so v povezavi s tožbami dejali, da želijo preteklost raziskati čim prej in čim bolj podrobno ter morebitne nepravilnosti ustrezno sankcionirati. Zaradi interesa preiskave podrobnosti niso želeli razkriti. »Uprava Hypo banke in vodstvo Hypo Leasinga odločno in po načelu ničelne tolerance zagovarjata transparentno poslovanje obeh družb z visokimi profesionalnimi in etičnimi standardi,« so sporočili iz uprave, ki jo od začetka junija vodi Heribert Fernau. Sodelovanje s predstavniki pooblaščenih organov so ocenili kot korektno, verjamejo, »da bodo vsi sodni postopki izpeljani strokovno, argumentirano in korektno ter da bo sodišče odločilo na podlagi dejstev, ki so bila s tožbami predložena.«
Tudi kriminalisti so podali ovadbe
Afera Hypo se je v Sloveniji začela odvijati lani februarja, ko so avstrijski lastniki zaradi sumljivih poslov na hitro odstavili takratno vodstvo banke in lizinškega dela družbe: Antona Romiha, predsednika uprave banke Hypo, in člana uprave banke Urbana Goloba in Andreja Laha ter generalnega direktorja Hypo Leasinga Andreja Potočnika z direktorjema Franzom Marcelom Sumperjem in Aleksandrom Skubicem.
Kriminalisti so aprila lani opravili hišne preiskave pri nekaterih nekdanjih vodilnih v banki Hypo Alpe-Adria in tudi v prostorih nekaterih pravnih oseb. Tiskovni predstavnik policije za področje kriminalitete Drago Menegalija je povedal, da kriminalistična preiskava še vedno intenzivno poteka, preiskovalci zbirajo obvestila in izvajajo druge operativne ukrepe, poteka pa tudi intenzivno mednarodno policijsko sodelovanje. Kot je še pojasnil, so preiskovalci NPU v enem delu zadeve sredi februarja podali na Specializirano državno tožilstvo RS kazensko ovadbo zoper tri fizične osebe zaradi utemeljenega suma storitve dveh kaznivih dejanj zlorabe položaja in pravic. »Kaznivi dejanji se nanašata na sume nepravilnosti pri nakupu opreme, ko je bila pri financiranju neupravičeno njena vrednost povečana, zaradi česar je prišlo do oškodovanja v višini 1.400.000 evrov,« je pojasnil, več pa zaradi varovanja interesa predkazenskega postopka ni hotel povedati. Julija so policisti pridržali Božidarja Špana. Sumijo ga kaznivih dejanj povezanih s poslovanjem Hypo banke in Vegrada. Nekdanji vodilni bančniki banke Hypo in Hypo Leasing, neuradno gre za Božidarja Špana, Antona Romiha in Andreja Potočnika, naj bi v poslih z Vegradom na svoje zasebne račune v Liechtensteinu prejeli okoli deset milijonov evrov.
Hypo za zgled drugim?
Upravo Hypa bi lahko za vzgled vzeli pri državnih bankah NLB in NKBM, meni predsednik Društva malih delničarjev Slovenije Rajko Stanković. »Upam, da bodo novi nadzorniki vzeli pod drobnogled sporne posle in dokumentacijo teh poslov. Za vsakim kreditom je namreč dokumentacija in podpis,« pravi Stanković in ocenjuje, da je bila več kot polovica posojil danih brez ustreznih zavarovanj.
Odškodninske tožbe bi utegnile doleteti nekdanje poslovodstvo NKBM na čelu z Matjažem Kovačičem. Na letošnji skupščini so namreč delničarji novemu nadzornemu svetu zadolžili, naj pregleda revizije, ki so bile pripravljene o delu nekdanjih organov vodenja in nadzora, ter pripravi oceno možnosti uspeha pri uveljavljanju odškodninske odgovornosti. Nadzorni svet banke je na predlog uprave že potrdil tudi spremembo načrta izvedbe notranje revizije v banki in nekaterih njenih hčerinskih družbah v Sloveniji in tujini. Ta revizija bo v določenem delu tudi
forenzična in jo bodo izvajali tudi zunanji izvajalci. »To je naša dolžnost najprej do naših delničarjev, investitorjev ter tudi do splošne in poslovne dejavnosti. Naše temeljno sporočilo je, da izvajamo vse potrebne aktivnosti v zvezi s tem in da še zdaleč nismo pasivni,« je pred časom poudaril predsednik uprave NKBM Aleš Hauc.
Stanković je na letošnji skupščini NLB spraševal tudi o morebitnih odškodninskih tožbah zoper nekdanje vodstvo in nadzornike največje slovenske banke. »Povedali so, da tožb niso dali niti proti nadzornikom niti poslovodstvu. Največja sankcija zoper nekatere nekdanje člane uprave je bila, da so se morali posloviti iz NLB, do nadzornikov pa nimajo nobene terjatve, je takrat rekel gospod Jašovič,« se spominja Stanković. Ob tem omenja, da je uprava NLB dala delati dodatno revizijo družbi PWC, a nenavadno je, da ta družba opravlja tudi redno revizijo. »Mogoče so kaj revizorji Deloitta ugotovili v skrbnem pregledu, a vprašanje je, ali bomo o tem kaj izvedeli, saj so bili naročniki skrbnega pregleda morebitni dokapitalizatorji banke,« še dodaja nas sogovornik.
