Tiskane izdaje
Ljubljana – Obramba Igorja Bavčarja, Kristjana Sušinskega in Nastje Sušinskega je včeraj višje ljubljanske sodnike prepričevala, da mora biti trojica oproščena očitkov o pranju denarja, za kar so bili obsojeni na ponovljenem sojenju v zadevi Istrabenz. Ali bodo uspešni, bodo izvedeli v kratkem.
Zagovornik Igorja Bavčarja Janez Koščak je v pritožbi na obsodilno sodbo izpostavil več domnevnih kršitev zakona o kazenskem postopku in ustave. Kot je med drugim izpostavil Koščak, je v tej zadevi podan dvom v nepristranskost sodnice Vladislave Lunder, predsednice senata, ki je Bavčarju zaradi pranja denarja izrekel pet let zapora, nekdanjemu svetovalcu Istrabenza Kristjanu Sušinskemu tri leta, nekdanjemu predsedniku uprave Maksime Holdinga Nastji Sušinskemu pa dve leti zapora (ob tem mora Bavčar vrniti malo več kot 18 milijonov evrov nezakonito pridobljenih sredstev, Kristjan Sušinski pa malo več kot dva milijona evrov).
Koščak je prepričan, da je senat pod predsedstvom Lundrove, ki je po njegovih besedah tako ugodil željam izvršilne veje oblasti in krvi željni javnosti, denimo po uradni dolžnosti izvedel kopico dokazov, a izključno obremenilne, predloge obrambe pa temeljito zavračal. S tem se je strinjal tudi zagovornik Nastje Sušinskega Luka Podjed, ki je med drugim opozoril, da je sodišče zavrnilo predlog obrambe po postavitvi izvedenca finančno-računovodske stroke. Oba zagovornika sta opozorila na to, da je predsednica senata porotnike izbirala na podlagi njihovega ekonomskega znanja, čeprav po Podjedovih besedah za to ni imela nikakršne podlage v zakonu, na ta način pa je obtoženim kršila pravico do naravnega sodnika. Koščak je med drugim sicer še izpostavil, da sodišče po imenovanju prejšnjega Bavčarjevega zagovornika Marka Bošnjaka za sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice novemu zagovorniku ni omogočilo, da se na sojenje pripravi.
Koščak je opozoril tudi na politične pritiske, ki da spremljajo ta proces in med drugim opozoril na besede pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, ki je dejal, »da bo osebno poskrbel, da bo sodba v tej zadevi pravnomočna, v primeru zastaranja pa bodo letele glave.« Zagovornica Kristjana Sušinskega Varja Holec je ob tem dodala, da takšnega poskusa pritiska izvršilne veje oblasti še ni doživela in da je s takšnimi izjavami izvršna oblast izkazala nezaupanje do sodne veje oblasti.
Glede samih očitkov so zagovorniki vseh treh obtoženih sicer izpostavili, da tožilstvu ni uspelo z ničemer dokazati, da bi vedeli, da denar izvira iz kaznivega dejanja in da ni nikakršnih dokazov o tem, da so nameravali prikriti izvor tega denarja. Koščak je tako izpostavil, da so bile vse transakcije izpeljane transparentno in poudaril, da vsak premik denarja na transakcijskih računih še ne pomeni pranja denarja, sicer bi ob vsakem kaznivem dejanju obtoženim lahko očitali tudi pranje denarja. Tudi Podjed je izpostavil, se je vse dogajalo med bankami v Sloveniji in denar ni prestopil meja države, med drugim pa poudaril, da sodišče prve stopnje kljub napotkom vrhovnih sodnikov, ki so zadevo vrnili v ponovno sojenje, ni utemeljilo, s čim konkretno naj bi Nastja Sušinski prikril izvor denarja.
Koščak se je sicer čudil sodišču prve stopnje, ki je Bavčarja oprostilo v delu, ki se je nanašal na napeljevanje Boška Šrota k zlorabi položaja (ker se tožilstvo v tem delu ni pritožilo, je oprostilna sodba pravnomočna), istočasno pa je našlo dovolj dokazov za dogovor o pranju denarja. Obramba vseh treh obtoženih se je sicer zavzela za oprostilno sodbo, podrejeno pa, naj sodišče sojenje vrne v ponovno odločanje na prvo stopnjo. V tem primeru bi sicer težko prišli do pravnomočnega sodnega epiloga, saj zadeva junija zastara.
Sodni spis obsega 12.000 strani
Višji državni tožilec Jože Kozina po drugi strani od senata višjega sodišča v Ljubljani, ki se je moral prebiti skozi obsežni sodni spis, ki skupaj s prilogami obsega okrog 12.000 strani, pričakuje, da bodo potrdili sodbo kolegov na prvi stopnji. Meni namreč, da je sodba prvostopenjskega sodišča zadostila vsem pomanjkljivostim, ki jih je v zvezi z obrazložitvijo ugotovilo vrhovno sodišče.
Sojenje v tej zadevi je sicer povezano s preprodajo 7,3 odstotka delnic Istrabenza. Pivovarna Laško je leta 2007 delež v Istrabenzu prodala hčerinski družbi Plinfin za 23 milijonov evrov, nato je prodala Plinfin za vsega 7500 evrov Sportini, ta pa je družbo 1. oktobra 2007 za 24,9 milijona prodala Microtrustu v lasti Nastje Sušinskega. Istega dne je Microtrust prodal Istrabenzov paket Pom-Investu za 49,2 milijona in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov.
Sodišče je po priznanju krivde odvetniku družbe Sportina Branku Lipovcu izreklo sedemmesečno pogojno kazen s preizkusno dobo dveh let, lastniku Sportine Bahtijarju Bajroviću pa osem mesecev pogojne kazni s preizkusno dobo dveh let. Sportini je določilo tudi denarno kazen v višini 50.000 evrov.
Bavčar, Šrot in brata Sušinski so krivdo zanikali, prvostopenjsko sodišče pa jih je julija 2013 spoznalo za krive. Bavčarja je zaradi napeljevanja k zlorabi položaja in pranja denarja obsodilo na sedem let zapora, Šrota pa zaradi zlorabe položaja na pet let in deset mesecev. Kristjan Sušinski si je zaradi pranja denarja prislužil tri leta in devet mesecev zapora, njegov brat Nastja pa zaradi pranja denarja in zlorabo položaja tri leta in pol.
Po pritožbi obrambe je višje sodišče potrdilo kazni za Bavčarja in Šrota, medtem ko je Kristjanu Sušinskemu kazen znižalo za pol leta. Obramba se je nato obrnila na vrhovno sodišče, kjer je vložila zahtevek za varstvo zakonitosti. Vrhovno sodišče je razveljavilo že pravnomočno sodbo in jo vrnilo v ponovno odločanje na prvo stopnjo (ki je vse tri obsodilo le zaradi pranja denarja, ne pa tudi predhodnega kaznivega dejanja), medtem ko je zahtevo za varstvo zakonitosti nekdanjega prvega moža Pivovarne Laško Boška Šrota zavrnilo.
