Tiskane izdaje
Ljubljana - Obtožnica, ki jo je specializirano državno tožilstvo vložilo 2. avgusta zaradi domnevnega oškodovanja Pivovarne Laško in njenih hčerinskih družb proti osmim fizičnim osebam in dvema pravnima, še ni vročena vsem obdolženim. Sodišče je doslej prejelo osem ugovorov.
Po besedah avtorja obtožbe Jožeta Kozine v pogovoru za spletni portal siol.net konec avgusta se je nova obtožba »po 'zaslugi' obdolžencev, ki so po vložitvi neposredne obtožnice zahtevali preiskavo, odebelila za skoraj sto strani ter za nova kazniva dejanja«.
Tožilec: Priče navajale nova obremenilna dejstva
Senat je prvotno neposredno obtožbo, ki jo je tožilstvo vložilo julija lani, vrnil v fazo preiskave, »ker je sodišče ni bilo pripravljeno obravnavati na način, kot bi jo sicer moralo«, čeprav po mnenju tožilca za to ni bilo nobene potrebe. Kozina je še dejal, da so nastali samo enormni stroški, »priče pa niso v celoti potrjevale zgolj vse tisto, kar so povedale že v predkazenskem postopku, temveč so navajale tudi povsem nova, za obdolžence nedvomno močno obremenjujoča dejstva«.
Odvetniki nekaj obdolženih, ki smo jih povprašali za komentar obtožbe, menijo nasprotno, obtožbo pa bodo poskušali ovreči z ugovori, o katerih bo odločal zunajrazpravni senat ljubljanskega okrožnega sodišča.
Odvetnik Marko Bošnjak iz Odvetniške družbe Čeferin, ki zastopa drugoobdolženega Igorja Bavčarja, poleg Boška Šrota najbolj odmevno ime te zgodbe, tako med drugim meni, da je obtožba v delu, kjer Bavčarju očita napeljevanje Boška Šrota k zlorabi položaja tako, da naj nezakonito razpolaga z dvema paketoma delnic Istrabenza, ki sta bila v lasti Pivovarne Laško, s čimer naj bi pivovarno oškodoval za 25,49 milijona evrov, pravzaprav neposredna obtožnica glede na to, da se je zoper Bavčarja vodila preiskava zaradi pranja denarja.
Za vložitev neposredne obtožnice pa niso izpolnjeni pogoji, meni odvetnik in dodaja, da poleg tega očitki Bavčarju niso dovolj konkretizirani.
Bošnjak oporeka trditvi tožilstva, da je iz teh poslov Pivovarni Laško nastala škoda, kar zanika celo pivovarna. Tožilsko stališče je po njegovih besedah v nasprotju s temeljnimi spoznanji ekonomske stroke, nenavadno pa se mu zdi, da tožilec kljub zatrjevanju škode v preiskavi ni zahteval postavitev izvedenca ekonomske stroke, čeprav mu je senat vrnil prvotno obtožbo s tem napotkom.
Tožilstvo tako v prvem delu obtožbe Šrotu očita, da si je hotel protipravno prilastiti Pivovarno Laško, v drugem delu pa, da je želel oškodovati oziroma zmanjšati vrednost tarče svojih ravnanj, poudarja Bošnjak.
»Igor Bavčar očitanih kaznivih dejanj ni storil, zato se seveda ne bo dogovarjal s tožilcem glede priznanja krivde in višine kazni,« odvetnik Aleksander Čeferin razmišlja o možnosti, če jim z ugovorom vendarle ne bi uspelo.
»Sicer pa tudi vsem drugim obdolžencem, ki bi se morda želeli dogovarjati z omenjenim tožilcem (v drugih postopkih), to odsvetujemo, saj očitno tovrstne nezavezujoče pogovore tožilec javno objavi in s tem onemogoči ustavno pravico do obrambe, kot se je to zgodilo v nekem drugem postopku (zadeva Merkur, op. a.). Po naši oceni je takšno ravnanje izjemno nekorektno, smo pa nekorektnega nastopanja pri omenjeni osebi že vajeni,« je kritičen odvetnik, medtem ko je Kozina prepričan, da ni kršil tajnosti pogajanj.
Kot dodaja, »ne glede na to, da je tožilec dokazni postopek v tej zadevi preselil v izbrane medije in da z izjavami, da so priče obremenile obdolžence v preiskavi, zavaja javnost, ker to preprosto ne drži, ostaja dejstvo, da za obtožbo zoper Bavčarja v spisu nima nikakršne podlage«.
Obramba: Priče niso dodatno obremenile obdolžence
Da v preiskavi priče niso z ničimer dodatno obremenile obdolžencev, meni tudi odvetnik Damir Ivančič iz Odvetniške pisarne Maček in Maček, ki zastopa prvoobtoženega Šrota.
Obtožba temelji na istih dokazih, istih okoliščinah in obrazložitvi, kot je bila neposredna obtožnica, ki jo je senat zavrnil oziroma vrnil tožilstvu, da izpelje preiskavo, in že kot tako bi jo moralo sodišče zavreči, meni Ivančič.
»V pravni državi ob pravnih argumentih pričakujem, da bo ugovoru ugodeno,« saj je obtožba po odvetnikovem mnenju neutemeljena, nima ne objektivnih ne subjektivnih elementov, da je Šrot zagrešil kaznivo dejanje.
Je pa tudi Ivančič kritičen do dveh intervjujev Kozine za medije, saj se mu zdi strokovno nedopustno, »da tožilec vsebinsko komentira aktualni primer, kjer ne le, da še ni glavne obravnave, ampak niti obtožba še ni pravnomočna«. Zato nastop tožilca v medijih vidi kot poskus ustvarjanja ozračja z namenom obsodbe obdolžencev in da se tako poskuša nadomestiti pomanjkanje dokazov.
Zoper obtožbo bo v imenu Matjaža Rutarja ugovarjal tudi odvetnik Matej Erjavec, ki meni, da za njegovo stranko »ni izkazan prav noben element kaznivega dejanja pomoči pri zlorabi položaja Šrotu«, prav tako Rutarja »nobena v preiskavi zaslišana priča ali pa kakšen drug dokaz ni niti malo obremenil«.
»Tožilstvo položaj Rutarja kot domnevnega Šrotovega pomočnika utemeljuje predvsem z višino mesečnega dohodka (plače), ki jo je prejemal kot direktor Infond Holdinga. Pri tem pa je spregledalo, da so imeli enako ali kvečjemu višjo plačo v tistem času prav vsi predsedniki uprav oziroma direktorji družb v skupini Pivovarne Laško (torej v Radenski, Delu, Fructalu, Pivovarni Union ...), ki pa jih tožilstvo ni zajelo v krog obdolžencev. Domnevam, da zato, ker so v skupni notarski izjavi poskušali za vse obremeniti Šrota, Rutar pa pri tej izjavi ni sodeloval.«
