Inšpektor od države terja 60.000 evrov

Borut Brezovar zahteva pravico. Nekdanji prvi delovni inšpektor toži državo.

Objavljeno
06. oktober 2014 18.51
Slovenija, Ljubljana, 13.04.2011. Borut BREZOVAR, glavni inspektor za delo med novinarsko konferenco Glavnega inspektorata RS za delo v sejni sobi inspektorata na Parmovi 33 v Ljubljani. Foto: Uros HOCEVAR/Delo
Jure Predanič, kronika
Jure Predanič, kronika
Ljubljana – Zajetno odškodnino, skoraj 60.000 evrov, zahteva nekdanji glavni inšpektor za delo Borut Brezovar, ki mu je protikorupcijska komisija očitala, da je predaval med službenim časom, s čimer je leta 2010 poleg svoje plače zaslužil še približno 20.000 evrov. Brezovar meni, da mu je bila storjena krivica.

Nekdanji prvi inšpektor podrobnosti ni hotel pojasnjevati, je pa tožbo vložil »zaradi odprave ugotovitev in priporočil ter varstva ustavnih pravic«, zaradi česar, kot so nam pojasnili na državnem pravobranilstvu, zahteva 59.473 evrov. »Tožnik navaja poseg v njegove osebnostne pravice. Podrobnejših informacij o zadevi pa državno pravobranilstvo, dokler je postopek v teku, ne more posredovati,« nam je sporočila predstavnica za odnose z javnostjo državnega pravobranilstva Anita Drev. Borut Brezovar nam je potrdil, da gre za izpodbijanje ugotovitev in priporočil protikorupcijske komisije, ki je ugotovila nepravilnosti, tožbo pa je vložil že leta 2010.

Te dni je sodnica Jelka Podgoršek na poravnalnem naroku poskušala preveriti, ali med pravobranilko Aleksandro Vrhunc Kovačič, ki jo je na sodišču spremljala tudi Romana Berčič, pomočnica vodje nadzora in preiskav na KPK, in Brezovarjem ter njegovim pooblaščencem, odvetnikom Gregorjem Zupančičem, obstaja možnost poravnave. A je morala narok prestaviti, saj se je izkazalo, da v sodnem spisu ni vse dokumentacije, ki bi v njem morala biti. Sodišče je spis namreč dobilo od upravnega sodišča, ki se je najprej ukvarjalo s to zadevo, Brezovar pa je ugotovil razlike med popisom listin, ki ga je prejel, in listinami, ki so v spisu. Sodnica bo stranke na sodišče tako spet povabila konec januarja 2015.

Spomnimo, Brezovarja je vlada Boruta Pahorja aprila 2011 razrešila s položaja na predlog takratnega ministra za delo Ivana Svetlika oziroma na poziv protikorupcijske komisije, ki je zoper inšpektorja prejela več prijav suma korupcije. Poleg očitka, da ob številnih prijavah ni dovolj učinkovito ukrepal, da bi zaščitil temeljne pravice delavcev, in da je domnevno pomanjkljivo ukrepal v postopkih proti Vegradu, so v javnosti odmevala njegova številna predavanja, saj je kot visoki državni uradnik pomembnega nadzornega organa dalj časa v velikem obsegu za plačilo in nejavno sodeloval z različnimi podjetji in njihovimi poslovodstvi, ki so pod nadzorom delovne inšpekcije, sporno predavateljsko delo v službenem času mu je na leto prineslo najmanj 20.000 evrov zaslužka. Očitke je Brezovar sicer zavrnil, z ministrom pa se je dogovoril za umik s položaja.

Komisija za preprečevanje korupcije je na podlagi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije zoper Brezovarja na inšpektorat podala pobudo za uvedbo ustreznega nadzora in disciplinskega postopka, 8. septembra 2011 pa ga je tudi kazensko ovadila zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja zoper premoženje.

Primer je bil povezan ravno z enim od spornih predavanj, s katerimi je postrani služil, saj je novembra 2008 neupravičeno uveljavljal povračilo potnih stroškov v Terme Ptuj v višini 73,64 evra in s tem pridobil majhno premoženjsko korist.

Brezovar je takrat zahteval povrnitev potnih stroškov za pot na Ptuj, čeprav je vedel, da do njih ni upravičen, saj je imel v uporabi službeno vozilo ministrstva za delo, v sklop katerega sodi inšpektorat za delo, gorivo pa je plačal s službeno kartico Magna. Zaradi tega je bil lani pravnomočno obsojen na 588,80 evra kazni, nekdanjemu delodajalcu pa je moral vrniti 73,64 evra.