»Ivan Zidar si je želel podirati hribe«

Tožba proti Darsu:  Duhovnikova izpodbija sklep o razrešitvi, njej v prid odvetnik Feguš in nekdanji prvi nadzornik Darsa.

Objavljeno
17. september 2015 18.39
LJUBLJANA SLOVENIJA 26.5.2011 MILAN MEDVED IN MATEJA DUHOVNIK NA TISKOVNI KONFERENCI DARSA FOTO: JOZE SUHADOLNIK
Špela Kuralt
Špela Kuralt

Celje – Gospodarski oddelek tukajšnjega okrožnega sodišča po vrnitvi primera z višjega sodišča vnovič odloča o sklepu nadzornega sveta Darsa, ki je junija 2012 razrešil predsednico uprave Matejo Duhovnik in članico uprave Gordano Bošković. Ta teden so zaslišali precej prič, večina je menila, da Duhovnikova avtocestne družbe ni oškodovala.

Mateja Duhovnik je z Darsa morala oditi zaradi sporne pogodbe z javnim podjetjem Ljubljanska parkirišča in tržnice, s katero je to dobilo v upravljanje naprave v krožišču Tomačevo. Ključna razloga za odhod pa sta bila 1,5-milijonska odškodnina, izplačana fizični osebi, avtoprevozniku Mirku Kovačiču, in gradnja nadvoza nad avtocestnim odsekom Pluska–Ponikve, s katerim so povezali njegovo razbito zemljišče. Večina prič je potrdila, da nepravilnosti, kljub povsem drugačnemu poročilu računskega sodišča, v tem primeru ni bilo.

Edina, ki je na zadnjem naroku poudarila, da odškodnina in hkrati gradnja nadvoza nista bili pravilna odločitev, je bila Eva Hartman, zaposlena na Darsu: »S Kovačičem smo se več let pogajali in postavljal je vedno nove pogoje, zato tudi nismo sklenili pogodbe. Uprava, še pred Duhovnikovo, me je umaknila iz pogajanj, saj so bili zame Kovačičevi pogoji nesprejemljivi. Predlog razlastitve smo pripravljali že veliko pred letom 2009, ampak je vedno padel iz procesnih razlogov.« Dodala je, da je bila cenitev škode, ki naj bi jo imel Kovačič, opravljena pod pogojem, da nadvoza ne bi bilo. Nove cenitve, ko so se odločili za nadvoz, pa ni bilo. Poudarila je, da se nikoli ni postavljalo pod vprašaj, kdo naj bi dobil odškodnino, ali fizična oseba ali družba.

Pritiski za gradnjo

Nekdanji predsednik nadzornega sveta Darsa Milan Medved je povedal, da so sporno Kovačičevo zgodbo po poročilu računskega sodišča na sejah obravnavali vsaj šestkrat. Ves čas so o tem obveščali tudi takratno agencijo za upravljanje kapitalskih naložb. Takih nepravilnosti, da bi morali Duhovnikovo razrešiti, niso odkrili, je povedal Medved: »Za primer Kovačič je bilo več različnih tolmačenj. Mi smo imeli tudi revizijsko komisijo, nadzorni svet se je odločil soglasno, da negospodarnosti ni bilo. Avtocestni odsek je bil končno dokončan v roku, v enem mesecu so tu pobrali 250.000 evrov cestnin, poleg tega je šlo za varnost, saj je bilo prej na tem delu v pol leta sedem ali osem mrtvih. Bilo pa je v tej zgodbi veliko zunanjega pritiska, tudi politične javnosti, ki je hotela zamenjavo uprave in nadzornega sveta.«

Medvedovo pričanje je dodatno začinil Kovačičev pooblaščenec, odvetnik Marjan Feguš: »Cel projekt je bil pripravljen po želji SCT, ker si je gospod Ivan Zidar želel podirati hribe. In tu sta bila kar dva.« Po Feguševih besedah je Kovačič Darsu predlagal, naj mu kupi bližnje zemljišče kot nadomestilo za izgubljeno zaradi nove avtoceste in uredi povezavo z nadvozom. Ker Dars tega ni storil, je Kovačič zemljo kupil sam, potem pa ni zahteval odškodnine, tako Feguš, ampak le vračilo kupnine, gradnjo nadvoza in vračilo za dela, ki jih je že opravil. Pogajanja so se dolgo vlekla, vse pa je rešil »megasestanek«, na katerem so, kot je povedal Feguš, grozili, da če Kovačič ne bo odnehal, bo izgubil posel za Revoz, zelo pa se je izkazal Jože Colarič iz Krke: »Vprašal je, ali smo normalni, da se ne moremo zmeniti, ko pa je razlike le 185.000 evrov. Rekel je, da imamo dva dni časa, da se dogovorimo. Naslednji dan smo dobili pogodbo.«

Prašičja gripa

Kar zadeva plačilo davka pri tej zgodbi, je Feguš dejal, da se je sam hotel pozanimati na Dursu v Trebnjem: »Pisal sem jim, odgovora ni bilo. Sploh nikogar ni bilo tam, ker je razsajala prašičja gripa in pač niso prišli v službo.« Pogodba je bila pozneje podpisana, ko je na Dars že prišla Duhovnikova, vendar po Feguševih besedah s tem ni imela nič: »Vse je bilo že dogovorjeno. Ona je bila samo svinčnik. Hudobija je, da razlagajo, da je šlo za negospodarnost. Če ne bi podpisali pogodbe, bi pravobranilstvo doseglo razlastitev. Ampak bi trajalo najmanj pet let.« Feguš je svoje pričanje začinil še s komentarjem o poročilu računskega sodišča: »To je čisto mimo. Pripravljal ga je inšpektor, za katerega mi je Igor Šoltes rekel, da če mu kaj reče, da bo on letel.«

Sojenje se bo nadaljevalo novembra.