Iz domačega naslanjača podjetju ukradel 80.000 evrov

Kriminalisti 56-letnega Ljubljančana sumijo vdora v spletno bančništvo, velike tatvine in pranja denarja.

Objavljeno
20. september 2012 15.19
Mitja Felc, kronika
Mitja Felc, kronika

Ljubljana – Tukajšnji kriminalisti so pred časom ovadili 56-letnega Ljubljančana, ki ga sumijo vdora v spletno bančništvo, velike tatvine in pranja denarja. Na prvi pogled se zdi, da za tem stoji vrhunski heker, a neuradno smo izvedeli, da prav težkega dela ni imel.

Z ljubljanske policijske uprave so sporočili, da so vložili kazensko ovadbo zoper 56-letnega osumljenca iz Ljubljane zaradi utemeljenega suma napada na informacijski sistem, velike tatvine in pranja denarja. Ovadili so tudi dve pravni osebi, ki ju je osumljenec izkoriščal za nezakonite posle.

Podrobnosti, kako se je nepridiprav lotil posla, niso znane, prve nezakonite korake pa je osumljenec storil julija, ko je vdrl v informacijski sistem podjetja in namestil zlonamerno programsko opremo. S tem si je omogočil dostop do tujega računalnika iz »domačega naslanjača«.

Tako je brez vednosti zaposlenih z bančnega računa oškodovanega podjetja na računa dveh svojih slamnatih podjetij prenakazal okoli 80.000 evrov. Ključno napako pri kraji denarja je po naših podatkih naredila tajnica, ki po uporabi ni zaprla spletnega bančništva NLB Klik. Tako je imel storilec, ko se je enkrat povezal na tuj računalnik, precej lahko nalogo.

Preiskovalci so ugotovili, da je osumljenec del ukradenega denarja potem nakazal na svoj osebni račun in dvignil gotovino. Sreča za oškodovano podjetje je, da je večino denarja na osumljenčevem računu ostalo nedotaknjenega.

Varuhi pregona so zato sodišču predlagali, naj ga zavarujejo in s tem onemogočijo razpolaganje s protipravno pridobljenim premoženjem. Sodišče je temu ugodilo. Osumljenca pa so policisti menda prav zaradi napada na informacijski sistem že obravnavali.

Policija znova opozarja, da uporabniki pri spletnem poslovanju s finančnimi ustanovami premalo skrbijo za samozaščitne ukrepe, zlasti naj se po prav vsaki opravljeni storitvi odjavijo s spletnega bančništva, zaprejo brskalnik ali celo prekinejo povezavo. S tem bodo vdor v sisteme bančnega poslovanja gotovo večkrat lahko preprečili sami.