Tiskane izdaje
Maribor – Nekdanji pacient je od mariborskega kliničnega centra zahteval odškodnino, ker so mu med uvajanjem anestezije pred operacijo odstranitve modrostnih zob pred leti izbili zob. A je sodišče njegov tožbeni zahtevek pravnomočno zavrnilo, saj je izbitje zgornje enice opredelilo kot komplikacijo, in ne zdravniško napako, sodišču pa se ni zdelo problematično niti to, da je pacient pojasnila v zvezi z operacijo dobil pod vplivom pomirjeval, čeprav se tudi samo strinja, da pojasnilna dolžnost ni bila opravljena korektno.
Primer je pravnomočni sodni epilog dobil že pred nekaj meseci, ko je višje sodišče zavrnilo pacientovo pritožbo. Na oddelku otorinolaringologije in maksilofacialne kirurgije mariborskega kliničnega centra (UKC) je bil junija 2013 zaradi izpulitve neizrastlih osmic in odstranitve cist v spodnji čeljusti v splošni anesteziji. A se je med anestezijo oziroma ob intubaciji izbila zgornja enica in poškodovala kost okoli zoba. Po operaciji se mu je kirurg operater opravičil in mu zagotovil, da mu bodo za škodo poplačali, zato je izpolnil formular odškodninskega zahtevka, a so ga oktobra tega leta obvestili, da njegov zahtevek odklanjajo, ker da je izbitje zoba zaplet oziroma komplikacija, ne pa napaka.
Prvič uspešen, drugič ne
Pacient je zato poskušal odgovornost izterjati z odškodninsko tožbo in je zahteval 3000 evrov. Junija 2015 je mariborsko okrajno sodišče njegovemu zahtevku delno ugodilo, a je višje sodišče sodbo razveljavilo in vrnilo v ponovno odločanje z napotki, da mora sodišče prve stopnje bolj natančno zaslišati tožnika in anesteziologinjo glede pojasnilne dolžnosti, z izvedencem medicinske stroke pa razjasniti, ali je izbitje zoba pri anesteziji z endotrahealno intubacijo pričakovan zaplet ali strokovna zdravniška napaka in ali zdravniška doktrina zahteva uporabo ščitnika za zobovje pri tem posegu.
Glede zadnjega sta izvedenki v ponovljenem sojenju ugotovili, da bi bila uporaba ščitnika primerna in strokovno utemeljena, a da je bila anestezija z intubacijo opravljena skladno s pravili stroke, sicer pa mariborski UKC tega ščitnika tako in tako nima in v Sloveniji ni v rutinski uporabi. Izvedenka je še dodala, da je težko stoodstotno preprečiti izbitje zoba, še posebno pri tako slabem stanju zobovja, kot ga je imel tožnik.
Pojasnila pod vplivom dormicuma
Komisija za fakultetna mnenja medicinske fakultete je v izvedenskem mnenju sklenila, da je izdrtje zoba v anesteziji dogodek, ki je znan in opisan v literaturi, in poudarila, da se poškodba zob zgodi v petindvajsetih odstotkih primerov med splošno anestezijo. Anestezija z endotrahealno intubacijo je bila po mnenju izvedencev, ki ga je upoštevalo tudi sodišče, opravljena skladno s pravili stroke, anesteziologinja pa je zaplet takoj prepoznala in o tem obvestila kirurga operaterja, po operaciji pa se je pacientu celo opravičila in mu pojasnila, kako se je zgodilo. Sodišče je presodilo, da se ni zgodila zdravniška napaka, saj je izdrtje zoba medicinski zaplet, ki je nastal kljub skrbni in neoporečni obravnavi ter je bil pričakovan, a se je zgodil zaradi majavosti zoba tožnika in ob strokovno neoporečnem ravnanju anesteziologinje.
Tožnik je pred operacijo podpisal privolitveni obrazec za anestezijo, kjer je označil, da ima majave zobe, ter obrazec za privolitev v zdravstveno oskrbo, v tožbi in pritožbi višjemu sodišču pa je opozarjal na po njegovem pomanjkljivo opravljeno pojasnilno dolžnost, saj ga je anesteziologinja prvič videla šele v predprostoru operacijske dvorane tik pred operacijo, ko mu je dejala, da bodo na majavi zob poskušali paziti, da pa se lahko vendarle kaj zgodi. Takrat je bil že pod vplivom dormicuma, sredstva za uspavanje in uvajanje v anestezijo. Anesteziologinja je na sodišču pojasnila, da se zaradi pomanjkanja anesteziologov pogosto zgodi, da anesteziolog prvič vidi pacienta na dan operacije in da večina pacientov, ki so pod vplivom pomirjeval, takrat ni sposobna odgovarjati na vprašanja ter da jim je na splošno vseeno.
Primerno razmeram in standardom v zdravstvu
A sodišču se dejstvo, da je anesteziologinja pacienta prvič videla tik pred operacijo, ko je bil pod vplivom dormicuma, ni zdelo sporno. Ugotovilo je, da pojasnilna dolžnost resda ni bila izvedena povsem korektno, vendar kljub temu povsem običajno glede na razmere v bolnišnici, kjer primanjkuje anesteziologov, s to težavo pa se mariborski UKC se že dlje časa otepa.
Tudi višje sodišče se je postavilo na stališče, da mora zdravnik pacientu pojasniti tipična tveganja, torej tista, ki so značilna za načrtovani poseg in se jim niti ob največji možni skrbnosti in posegu brez napak, kot je bilo v tem primeru, ni vedno mogoče izogniti ter so tako pomembna, da so sposobna vplivati na pacientovo odločitev. Pojasnilo pa ni potrebno, če nastane škoda le v ekstremno redkih primerih in je domnevati, da pri razumnem pacientu to tveganje ne bi vplivalo na njegovo privolitev v poseg.
Po mnenju sodišča je bolnik dobil pojasnila v zvezi z anestezijo od anesteziologinje tik pred operacijo, ko je že bil pod vplivom tablete dormicuma v predprostoru operacijske dvorane v zvezi s stanjem njegovih zob, pri čemer se je ob intubaciji izdrl zob, ki ga med operativnim posegom ni bilo mogoče namestiti nazaj zaradi paradentotično spremenjenih mehkih tkiv in kosti. A izdrtje zoba v anesteziji je reden riziko, meni sodišče, anesteziologinja pa je ob občutnem pomanjkanju anesteziologov ravnala okoliščinam primerno in običajno glede na bolnišnične razmere in dane možnosti ter trenutne standarde v zdravstvenem sistemu, še meni višje sodišče.
