Tiskane izdaje
Ljubljana – Zoranu Perkoviću ni mogoče očitati naklepa, je menila kočevska okrajna sodnica Helena Vidic Bizjak, ki je nekdanjega samostojnega podjetnika oprostila očitkov kršitev temeljnih pravic delavcev. A višji sodniki so odločili, da bo prvostopenjsko sodišče še enkrat odločalo o zadevi.
Ime samostojnega podjetnika Zorana Perkovića in njegovega podjetja Prenova se je pred časom pojavilo v javnosti v povezavi s težavami tujih gradbenih delavcev, ki so v Slovenijo prišli s trebuhom za kruhom, tu pa ostali brez dela, brez plačila in brez socialnih pravic.
Prav delavci, ki so delali zanj, so bili med tistimi, katerih opozarjanja so najbolj glasno odmevala v javnosti. Skupina delavcev je namreč marca 2010 začela gladovno stavko, ki so jo prekinili po sestanku s predstavniki sindikatov in ministrstva za delo.
Perkovića so policisti ovadili zaradi kršitev temeljnih pravic delavcev in ponarejanja listin. A po mnenju okrajne sodnice Helene Vidic Bizjak je bilo dokazov dovolj le za zadnje.
Ker je septembra 2009 na policijsko postajo kot dokaz o izvedenih plačilih predložil osem blagajniških prejemkov s ponarejenimi podpisi, je bil obsojen na pogojno zaporno kazen treh mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Perković je v času sojenja začel postopek osebnega stečaja, je brez zaposlitve in brez premoženja.
V svoj bran je na sodišču povedal, da je Prenovo ustanovil leta 2004. Začel je skromno, delal je s štirimi delavci, z leti pa je imel čedalje več dela, tako da je imel leta 2008 zaposlenih skupaj 110 delavcev. A novembra 2008 je udarila kriza, ki je zajela tudi gradbeništvo.
S podjetjem se je znašel v težavah, ker ni dobival prilivov za opravljena dela, tako niti sam ni mogel pravočasno izplačevati plač.
Dejal je, da je vse, kar je dobil, izplačal naprej. Prošnjo za odlog plačila prispevkov so mu enkrat tudi odobrili, drugič pa zavrnili, tako da prispevkov od leta 2009 ni več plačeval. Težave so se začele stopnjevati, vmes pa je, ker je ustavil eno od gradbišč, prejel tudi visoko pogodbeno kazen.
Povedal je, da nikoli ni nameraval delavce izkoristiti, res pa so bila med njim in delavci nesoglasja okrog višine dolga, saj so po njegovem mnenju zahtevali več, kot jim je pripadalo. Zanikal je tudi, da bi ponaredil blagajniške prejemke.
Stečajna upraviteljica ni našla skritega premoženja
Sodnica je v sodbi zapisala, da je nesporno, da Perković ni v celoti plačal plač in prispevkov. Kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev stori, kdor zavestno ne ravna po predpisih o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi.
To pomeni, da je potreben neposredni naklep storilca, torej da se storilec zaveda protipravnosti ravnanja, hkrati pa je zmožen ravnati skladno s predpisi. Po mnenju sodnice v tem primeru temu ni bilo tako, saj Perković, čeprav se je svojih obveznosti zavedal, teh ni bil zmožen izpolniti.
Poslovne račune je imel zablokirane, tako da je lahko razpolagal le s tretjino prilivov na račun. Da je v primeru prilivov dvignil gotovino in delavcem razdelil manjše zneske od 20 do 150 evrov, so potrdili tudi zaslišani delavci. Prispevkov ni plačeval niti zase niti za svojo ženo.
Stečajna upraviteljica Jožica Vindiš je povedala, da skritega premoženja pri Perkoviću ni našla. Sodišče mu je verjelo tudi, da je popolnoma izgubil nadzor nad vso situacijo, saj je imel več gradbišč in je očitno premalo vedel o tem, v koliko urah je bilo kakšno delo opravljeno. Sodnica je delavce s premoženjskopravnimi zahtevki v višini več kot 54.000 evrov napotila na pravdo.
A ko so primer preučili tudi višji sodniki, so se s prvostopenjskim sodiščem strinjali le v delu, ki se nanaša na ponarejanje listin.
Pritožbo Perkovićevega zagovornika so zavrnili in sodbo potrdili. So pa višji sodniki glede kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev upoštevali pritožbo okrožnega državnega tožilca, sodbo razveljavili in vrnili sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Primer Steklarske nove brez sodnega epiloga
Med bolj odmevnimi tovrstnimi primeri je bila zgodba o Steklarski novi, d. o. o. Več kot 200 delavcev je ob stečaju podjetja maja 2009 ugotovilo, da jim delodajalec več let ni plačeval socialnih prispevkov.
Zoper odgovorne v družbi so vložili kazenske ovadbe, a je celjsko okrožno tožilstvo vse zavrglo, in to trikrat z obrazložitvijo, da ni podlage za kazenski pregon zaradi pomanjkanja naklepa oziroma da ni dovolj utemeljenega suma, da sta nekdanja direktorja zagrešila kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev.
Ker je naklep storitve kaznivega dejanja po mnenju nekaterih uveljavljenih pravnih strokovnjakov razviden iz tega, da je družba v času, ko podjetje ni plačevalo prispevkov za socialno varnost, plačevalo druge »nujne« stroške, da si je zagotavljalo nadaljnje poslovanje, so se delavci odločili nadaljevati pregon.
Delavcem, ki so prevzeli pregon, je na okrajnem sodišču sicer uspelo izpeljati posamezna preiskovalna dejanja, a zadeva vendarle ni dobila sodnega epiloga, saj se delavci niso odločili za vložitev obtožnega predloga predvsem zaradi finančnega bremena.
Ravno primer rogaškega podjetja je pred dvema letoma spodbudil takratno ministrstvo za pravosodje k sprejetju mnenja o možnostih za kazenski pregon zaradi neplačevanja socialnih prispevkov.
Ministrstvo je namreč zavzelo stališče, da že določbe tedanjega kazenskega zakonika KZ-1 ob ustrezni razlagi in z upoštevanjem sistematike zakona ponujajo podlago za pregon teh ravnanj (glede tega v zdaj veljavnem kazenskem zakoniku KZ-1B ni sprememb) in je zato pozvalo davčno upravo in vrhovno tožilstvo k preganjanju tovrstnih kaznivih dejanj.
Prispevki za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje, ki jih plačuje delodajalec, so po mnenju ministrstva del plačila za opravljeno delo delavca.
»Tudi če prispevki 'niso plačilo', ker delavcu niso 'dejansko izplačani' kot del bruto plače, pa to na presojo kršitve ob pravilni razlagi zakona ne more vplivati.«
