Tiskane izdaje
Ljubljana − Izjave medijem Andreja Kraška, direktorja Agencije RS za varstvo konkurence (AVK), niso bile negativno vrednostno obarvane niti žaljive ali podane z namenom zaničevanja, so strnjeni razlogi, zakaj je okrajno sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek družbe Produkcija Plus (Pro Plus), ki oddaja programa POP TV in Kanal A.
Ugotovitve AVK, da Pro Plus na trgu ovira konkurenco, so bile razlog, da je medijsko družbo doletela globa 105.000 evrov, kar je takrat pomenilo 0,2 odstotka letnega prometa. Še bolj boleča pa je bila skoraj petmilijonska finančna klofuta, saj so državni varuhi konkurence ugotovili, da zasebna medijska hiša že od leta 2003 zlorablja prevladujoč položaj na trgu televizijskega oglaševanja na ozemlju Republike Slovenije in notranjem trgu Evropske unije. AVK je 2. aprila 2013 izdala odločbo, s katero je oglobila Pro Plus in odgovorne osebe. Vrhovno sodišče je obe odločbi zapečatilo kot pravnomočni.
A je za preobrat konec novembra lani poskrbelo ljubljansko okrajno sodišče, ki je po vloženi zahtevi za sodno varstvo proti odločbi AVK, s katero je ta Pro Plusu in odgovornim osebam naložilo plačilo denarne globe v višini skoraj 4,9 milijona evrov, prekrškovni postopek ustavilo.
Krašek v medijih ni šel predaleč
Vendar je spor med Pro Plusom in prvim varuhom konkurence v državi Andrejem Kraškom na osebno raven prišel po Kraškovih izjavah nekaterim medijem, kjer je komentiral ugotovitve agencije.
Za družbo Pro Plus so bile sporne, denimo, izjave v časniku Finance, kjer je v uvodu članka z dne 28. junija 2013 zapisano: »Odkar je AVK aprila Pro Plusu izdala odločbo o zlorabi položaja in zavrnila koncentracijo HSE in Elektra Maribor, je deležna velikega zanimanja štirih državnih organov.« To je bil za Pro Plus eden do razlogov, da je Krašek prestopil meje zakonitosti. V tožbi so mu očitali, da je iz izjav mogoče razbrati, da so se pritiski na AVK in Kraška osebno začeli izvajati po izdani prekrškovni odločbi zaradi oviranja konkurence. Enak je bil tudi očitek zaradi izjav za časnik Delo.
Zmotile so jih tudi besede, izrečene na nacionalnem radiu, kjer je Krašek med drugim izjavil: »Poleg tega pričakujemo v relativno kratki prihodnosti izvedbo prekrškovnega postopka, s katero bo določena globa.« Toženec je v tem videl protipravnost, saj da je Krašek to izrekel še pred koncem prekrškovnega postopka in s tem poskušal vplivati na senat, ki bo v postopku odločal.
A se okrajna sodnica Urška Gašperin s takšno trditvijo tožene stranke ni strinjala. V sodbi je pojasnila, da je šlo za seznanitev javnosti s postopki AVK, kar je njihova dolžnost, noben predpis pa ne prepoveduje obveščanja javnosti o bodočih postopkih.
Sodnica je zavzela še stališče, da izjave toženca niso bile negativno vrednostno obarvane niti žaljive ali podane z namenom zaničevanja, prav tako toženec ni posegel v osebnostne pravice, kar je v tožbi zapisal pooblaščenec družbe Pro Plus. Prav tako v nobenem primeru pri Kraškovih izjavah ni šlo za žaljivo obdolžitev po kazenskem zakoniku, saj izjave niso bile objektivno žaljive, ampak vrednostno nevtralne.
Ker je sodišče v pravdnem postopku tožbo zavrnilo, je Pro Plus ostal brez zahtevanih štirih tisočakov denarnega obliža. S tožbo so sicer zahtevali še 2000 evrov kazni za vsako nadaljnjo kršitev in objavo sodbe na lastne stroške na naslovnici Financ in Dela.
VS še o farmacevtih
Znano je, da je vrhovno sodišče (VS) pred dnevi pritrdilo ugotovitvam AVK, da sta farmacevtska veledrogerista Kemofarmacija in Salus usklajeno ravnala pri določanju cen zdravil. Družbama Gopharm in Farmadent, ki ju ugotovitve nadzornega organa prav tako bremenijo omejevanja konkurence, pa da nista imeli možnosti izjavljanja v postopku, kar je kršitev pravil postopka na upravnem sodišču. Vrhovni sodniki so kolegom na upravnem sodišču tako naročili, da morajo v ponovljenem postopku opraviti glavno obravnavo in po zaslišanju zakonitega zastopnika revidentke spet oceniti izvedene dokaze.
