Janez Janša in Magnus Berglund 
iz oči v oči na sodišču v Ljubljani

Dva dni po tem, ko so iz Odvetniške pisarne Zidar&Klemenčič sporočili, da so vložili nadzorstveno pritožbo zaradi dolgotrajnega odločanja višjega sodišča o tem, katero sodišče je krajevno pristojno za obravnavanje civilne tožbe Janeza Janše zoper finskega novinarja Magnusa Berglunda in druge, so odvetniki včeraj sklep dobili po pošti.

Objavljeno
16. februar 2011 21.38
Iva Ropac, kronika
Iva Ropac, kronika
Ljubljana - Višje sodišče je že v začetku tega meseca zavrnilo vse pritožbe in potrdilo odločitev novomeškega sodišča, ki se je izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Po predvajanju oddaje Resnica o Patrii septembra 2008 na RTVS, v kateri je novinar Magnus Berglund nekdanjega premiera označil za prejemnika podkupnin v domnevno spornih poslih s Patrio, je odvetnica Nina Zidar Klemenčič v Janševem imenu vložila tožbo na civilni oddelek novomeškega okrožnega sodišča. Od Berglunda in finske televizije YLE ter nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Bojana Potočnika in direktorja Sistemske tehnike Milana Švajgerja zahteva 1,5 milijona evrov.

Z izbiro sodišča se ni strinjal Švajgerjev pooblaščenec Stojan Zdolšek glede na to, da sodišču predseduje žena Albina Gutmana, načelnika generalštaba v času sklepanja posla s Patrio. A vrhovno sodišče je marca lani odločilo, da sorodstveno razmerje ni vzrok za izločitev novomeškega sodišča. To se je nato maja lani izreklo za krajevno nepristojno in primer odstopilo ljubljanskemu okrožnemu sodišču. Na tak sklep pa sta se pritožila Janševa odvetnica Zidar Klemenčičeva in pooblaščenec Fincev, odvetnik Andrej Kirm iz odvetniške družbe Avbreht, Zajc in partnerji. Medtem ko je prva vztrajala pri krajevni pristojnosti novomeškega sodišča, je Kirm menil, da bi moralo v skladu z evropskimi pravili o primeru odločati finsko sodišče, glede na to, da je bila oddaja Resnica o Patrii pripravljena in prvič predvajana na Finskem, tako Berglund kot YLE pa imata stalno prebivališče oziroma sedež prav tam. A višje sodišče je zavrnilo vse tri pritožbe in potrdilo sklep, da bo o Janševi tožbi razsojalo ljubljansko sodišče.

Višje sodišče 
zavrnilo pritožbe

Kot ugotavljajo višji sodniki, je za razsojo o domnevni škodi, povzročeni v medijih, pristojno sodišče vsake države, v kateri je medij distribuiran. Takšno stališče je skladno s sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti, zato višji sodniki niso videli potrebe, da postavijo vprašanje Sodišču Evropskih skupnosti, kako si razlagati pravila uredbe Evropske unije o pristojnosti nacionalnih sodišč, kot je to predlagal Kirm. Višje sodišče pritrjuje prvostopenjskemu sodišču, da ni pomembno, kdo je dejansko v Sloveniji tehnično predvajal sporno oddajo (to je nacionalki sicer posredovala finska televizija YLE). Pri odločanju o tem, katero slovensko sodišče je pristojno, je uporabilo slovenski zakon o pravdnem postopku, stališče Janševe pooblaščenke, da je pristojno katero koli slovensko sodišče, pa je napačno. Glede na to, da Berglund in YLE pri nas nimata bivališča oziroma sedeža, Potočnik in Švajger pa se zoper sklep nista pritožila, je ljubljansko sodišče pristojno tudi zato, ker ima prvak SDS, v čigar osebnostne pravice naj bi bilo poseženo, stalno bivališče v Grosupljem oziroma ga je imel v času vložitve tožbe.

Nadzorstvena pritožba brezpredmetna?

Zanimivo je, da so odvetniki prejeli odločitev višjega sodišča dva dni po tem, ko je Janševa pooblaščenka sporočila, da je prejšnji teden vložila nadzorstveno pritožbo, ker da čaka na odločitev višjega sodišča o krajevni pristojnosti »že več kot osem mesecev od sklepa Okrožnega sodišča v Novem mestu«. Odvetnica je kot nerazumljivo označila, da ljubljansko višje sodišče odlaša z odločitvijo o povsem procesnem vprašanju v nasprotju s siceršnjo hitrostjo odločanja.

Kot izhaja iz sklepa, je višje sodišče o pritožbah odločilo na seji 2. februarja. Odvetnik Zdolšek, ki zastopa Švajgerja, meni, da je zastoj povzročila ravno »pooblaščenka Ivana Janše s tem, ker je napačno tožila na novomeško sodišče, čeprav bi morala tožbo vložiti v Ljubljani«, in naj ta »namesto da vlaga nadzorstvene pritožbe, raje vloži tožbo na krajevno pristojno sodišče«. Trajanje odločanja višjega sodišča se ne zdi neobičajno niti odvetniku Kirmu, saj gre za precedenčni primer, sodišče pa se je spustilo v evropsko prakso in je preštudiralo tudi mednarodne publikacije.

Berglundovih pooblaščencev sicer ne »moti« ljubljansko sodišče, temveč je bil njihov glavni pomislek glede pristojnosti sodišč v Sloveniji nasploh, saj so še vedno prepričani, da bi moralo o zadevi odločati finsko sodišče. Kakor koli, sodišče se bo zdaj začelo ukvarjati z vsebino tožbe, pri čemer odvetnik poudarja, da je finski novinar skrbno preveril vire in objavljene informacije, da pa so bile te dovolj »močne«, ne nazadnje potrjuje vložitev obtožnega predloga zoper Janšo in soobdolžene.