Tiskane izdaje
Ljubljana - Višje sodišče je potrdilo oprostilno sodbo za Janeza Janšo in njegovega odvetnika Francija Matoza glede krive ovadbe nekdanje tožilke Branke Zobec Hrastar. Hkrati je Matoza oprostilo tudi očitkov žaljive obdolžitve nekdanje tožilke.
Janša in Matoz sta se branila očitkov, da sta krivo ovadila nekdanjo tožilko in zdaj odvetnico Zobec Hrastarjevo, ko sta sredi leta 2011 zoper njo vložila kazensko ovadbo, v kateri sta navedla, da je v obtožnem predlogu v zadevi Patria kot ključni dokaz proti Janši navedla izmišljen in ponarejen dokument. Oba naj bi storila tudi kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, ko sta ovadbo in očitke predstavila na novinarski konferenci junija 2011.
Zobec Hrastarjeva je v obtožnem predlogu med drugim zapisala, da je bil Janša seznanjen s celotno zadevo Patria, slednje pa da jasno »izhaja iz elektronskega sporočila, ki ga je 8. septembra 2005 v imenu Ivana Črnkoviča poslala Marija Badovinac Črnkovič in v katerem se Hansu Wolfgangu Riedlu zahvaljuje za potrditev, da želi sodelovati z družbo Rotis, a da bodo morali vse skupaj še uskladiti s predsednikom vlade«, kar je bil takrat Janša.
Zobec Hrastarjeva je zanikala, da bi to pomenilo, da je Črnkovičeva elektronsko sporočilo poslala Riedlu, posredniku v poslu z osemkolesniki. Janša in Matoz pa sta zatrjevala, da pomeni ravno to, in da je v obtožnem predlogu zamolčala, da je bilo sporočilo dejansko kot osnutek poslano njenemu možu, ki pa ga Riedlu sploh ni poslal.
Obdolženima je decembra lani pritrdil senat okrožnega sodišča, ki je menil, da lahko govorimo celo o tem, da je tožilka priredila obtožni predlog, ko je zapisala, da je Črnkovičeva Riedlu poslala osnutek sporočila. Glede na to, da sta imela Janša in Matoz upravičen razlog, da sta v ovadbi zoper tožilko zapisala to, kar sta, so ju oprostili očitkov krive ovadbe, temu pa so pritrdili tudi višji sodniki. Menijo, da povprečni bralec iz besednih zvez v obtožnem predlogu lahko jasno razume, da je Črnkovičeva poslala elektronsko sporočilo Riedlu.
Prav to sporočilo pa je bilo rdeča nit obtoženih, še posebej Matoza, na tiskovni konferenci. Ker je Matoz kot Janšev odvetnik takrat dejal, da so vsi dokazi v obtožnem predlogu zgolj plod »domišljije« tožilke, se je zagovarjal tudi zaradi domnevne žaljive obdolžitve. Prav tako Janša, a je tožilstvo nato obtožbo v tem delu umaknilo. Okrožno sodišče je Matoza spoznalo za krivega in mu je izreklo pogojno denarno kazen 4400 evrov, a so višji sodniki ugodili njegovi pritožbi in ga oprostili.
Menijo namreč, da je problematizirano besedo razumeti kot »prosto kombiniranje misli in predstav«, kar nima nobene žaljive konotacije, in ne, kot je razumelo okrožno sodišče, v njenem drugem pomenu, češ da gre za dokaze, ki ne obstajajo in so sad domišljije tožilke. Povsem sprejemljiva za predkazenski postopek pa je za višje sodnike reakcija Janše in Matoza, da sta poskušala še pred obravnavo na sodišču ovreči obtožni predlog kot vodotesnega. Višji sodniki tudi razumejo, da ima Janša kot javna oseba pravico da se zaradi stigmatizma vloženega obtožnega predloga v zadevi Patria izjasni do obremenilnih dejstev, takšno obrambno reagiranje pa je še bolj izrazito, če zazna vsaj en dokaz, ki ni resničen, da to potencira in da še pred začetkom sojenja »poskuša negirati obtožbeno težo«.
