Tiskane izdaje
padla prižgana svetilka, žarnica pa je razgrela ležišče do tlenja. To ni prebudilo dveh oskrbovancev v sobi, se je pa zdramil protipožarni sistem in poslal alarmni signal v varnostno-nadzorni center Sintala, ki je obvestil odgovorne v domu.
Zaposleni v domu so prostore pregledali, a tlečega ležišče niso opazili in mislili, da gre za lažni alarm. Ker pa se je protipožarni sistem znova javil, je operater varnostno-nadzornega centra v dom poslal interventa, ki je imel z odkrivanjem tlečega ležišča več sreče. Ker se požar še ni razplamtel, so ga pogasili intervent in zaposleni z gasilnim aparatom. Hujših posledic ni bilo, nastala je le manjša materialna škoda.
Javljalniki in gasilniki priporočljivi tudi tam, kjer niso obvezni
Uporaba protipožarne zaščite je med drugim obvezna v poslovnih in proizvodnih prostorih, javnih ustanovah in nekaterih večstanovanjskih stavbah, se pa za protipožarne sisteme odloča tudi vse več stanovalcev zasebnih hiš in stanovanj, kjer pa takšna zaščita ni obvezna.
Igor Rot, vodja projektive v Sintalu, opaža, da se vse več ljudi odloča za vgradnjo sistemov v svoje domove, predvsem pri novogradnjah. »Tam se sistem lahko kombinira s protivlomnim sistemom, kar zniža strošek,« dodaja Rot.
»Ne glede na to, da ni obvezna, priporočam vgradnjo javljalnikov v bolj rizične prostore, in to ne samo v novogradnjah. Lastniki naj izberejo opremo znanih, zanesljivih proizvajalcev. O izbiri opreme naj se posvetujejo s strokovnjakom,« še svetuje Igor Rot.
Matjaž Černe, vodja Sintalovega servisa gasilnikov in hidrantov, pa priporoča, da je v vsakem domu najmanj en gasilni aparat za gašenje začetnih požarov: »Najprimernejši je gasilnik na prah ABC, ki je certificiran za gašenje trdih snovi, tekočin in plinov (ne pa tudi kovin, kar za potrebo doma tako ali tako ni pomembno). Je bistveno cenejši od gasilnikov na ogljikov diokid, ki imajo tudi ožji spekter uporabe, problematično je le, da je prah težko odstraniti.«
