Je Danila Slivnika v Moskvo poslal Stane Dolanc?

Ljubljana - Na nekdanji praznik, dan mladosti, so v razpravni dvorani obujali spomine na polpreteklo zgodovino, povod za to pa je civilna tožba Danila Slivnika proti Matjažu Vizjaku. Zaradi Vizjakovega zapisa v Mladini 24. junija 2006, da je bil Slivnik v preteklosti politično nastavljen kot dopisnik Dela v Moskvi, kjer je bil pravzaprav vodja jugoslovanske obveščevalne službe, Slivnik s tožbo zahteva preklic izjave in objavo sodbe. Potem ko je višje sodišče razveljavilo sodbo okrožnega sodišča, ki je zavrnilo njegovo tožbo, na okrožnem sodišču poteka ponovljeno sojenje; na včerajšnji glavni obravnavi so dokazovanje končali z zaslišanjem Mojce Drčar Murko in Lenarta Šetinca, sodbo bodo stranke dobile po pošti.

Jabolko spora je pismo Matjaža Vizjaka potem, ko se je junija 2006 vključil v polemiko v Mladini med takratno poslanko v evropskem parlamentu Mojco Drčar Murko, pred tem dolgoletno Delovo dopisnico iz tujine, in takratnim predsednikom uprave Dela Danilom Slivnikom. Drčar Murkova je zapisala, da je bil Slivnik, ki je bil med letoma 1981 in 1986 dopisnik Dela v Moskvi, tja poslan kot nekakšen agent, Vizjak pa je v svojem pismu navajal pogovor z osebo NN, da je Slivnikov odhod v Moskvo zahteval Beograd in da je šel tja kot vodja jugoslovanske obveščevalne službe in ne kot dopisnik. »Nihče naj si ne domišlja, da je v tistih časih lahko šel kot dopisnik v Moskvo kdor koli brez soglasja tedanjega političnega vrha,« vztraja Vizjak, medtem ko Slivnik trdi, da gre za grobo obrekovanje in pritlehen poskus diskreditacije.

Kot je pojasnila Mojca Drčar Murko, je ob pripravi odgovora Slivniku dobila elektronsko pošto od Vizjaka, v katerem ji je opisal spomine na dogodek iz začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko naj bi bil navzoč ob nekem telefonskem pogovoru, ko se je od Lenarta Šetinca zahtevalo, naj da soglasje k imenovanju Slivnika na dopisniško mesto v Moskvi. V povezavi z nekaterimi drugimi podatki in okoliščinami je sklepala, da bi bil lahko zapis o tem sestanku verjeten, zato je poklicala osebo NN (šlo je za Šetinca, op. a.) in jo vprašala, če se spominja tega pogovora in ker je bil odgovor pritrdilen, jo je zanimalo, če bi bil pripravljen to nekoč potrditi. »Menila sem, da je to dovolj, v svojem pisanju pa nisem omenjala konkretne obveščevalne službe, sem pa želela opozoriti na vprašanje verodostojnosti tožnika, ki je bil leta 2006 nastavljen po pooblastilu konzervativne vlade, da korenito spremeni koncept Dela, bilo pa je zelo verjetno, da je bil tudi zaupen človek prejšnjega režima,« pravi Drčar Murkova, ki izključuje možnost, »da je bil Slivnik brez kakršne koli politične intervencije imenovan za dopisnika« glede na to, da takrat ni bil ne novinar in ne zaposlen pri Delu.

Šetinc je Drčar Murkovi še pojasnil, da je bilo v tistem času splošno znano, da o imenovanju dopisnikov v tujini odloča tiskovni svet pri republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL), katerega predsednik je bil Mitja Ribičič, za imenovanje Slivnika pa je prišla intervencija iz Beograda. »Oseba, ki je v Beogradu zahtevala to imenovanje, je bil Stane Dolanc,« pojasnjuje Šetinc, takratni direktor in glavni urednik Radia Slovenije ter član sekretariata tiskovnega sveta. Na vprašanje članov sveta, kako to, da naj bi bil dopisnik nekdo brez referenc in izkušenj, so dobili odgovor od podpredsednika sveta Toma Martelanca, da gre za stvar državne varnosti. »Ne spomnim se, da sem kdaj komu rekel, da Slivnik ni šel v Moskvo kot dopisnik, temveč kot vodja jugoslovanske obveščevalne službe«, prepričan pa je, da takratni odgovorni urednik Dela ni mogel samostojno postaviti dopisnika brez »dogovora« na tiskovnem svetu.

Iz tiskane izdaje Dela