Tiskane izdaje
Ljubljana – Da je pogodbo leta 1976 podpisal pod prisilo totalitarnega režima, sicer bi ostal brez vsega, trdi 71-letni Anton Plantarič, ki meni, da je del avtoceste med Brezovico in Vrhniko zgrajen na njegovem zemljišču. Zaradi tega je terjal 7.368.000 evrov uporabnine, a je tožbo na prvi stopnji izgubil.
Spor med upokojenim glasbenikom Antonom Plantaričem ter državo in Družbo za avtoceste v Republiki Slovenije (Dars) traja že več let. Potem ko je Plantarič enkrat že izgubil tožbo, s katero je hotel dokazati, da je bila pogodba o prodaji zemljišč, ki jo je podpisal z nekdanjo državo, oderuška (sodišče je razsodilo, da je za zemljišče dobil plačano pošteno ceno), je vložil tožbo, s katero je zahteval vzpostavitev prejšnjega stanja, kar bi pomenilo odstranitev dela avtoceste, in plačilo uporabnine.
Odvetnik Iztok Drozdek, ki je takrat zastopal Plantariča, je povedal, da je okviren znesek, ki ga zahteva, 21 milijonov evrov (Plantarič je nekatere tožbene zahtevke nato umaknil in zdaj zahteva okrog sedem milijonov).
Tudi če bi mu sodišče ugodilo, vrnitev v prejšnje stanje najverjetneje ne bi prišla v poštev, saj bi bila odstranitev avtoceste povezana s prevelikimi stroški, prav tako ne gre pozabiti, da gre za javno korist.
Za več parcel (gre za dober hektar zemlje) je leta 1976, ko je država kupovala zemljišča za gradnjo avtoceste, dobil 134.226 takratnih dinarjev, a država ni poskrbela za vpis v zemljiško knjigo, je za Delo pred leti povedal Drozdek. Zato je v njej kot lastnik parcel, na katerih je zgrajena avtocesta Brezovica–Vrhnika, še vedno vpisan Plantarič.
Sodnici Martini Zidar pa je zdaj na sodišču Plantarič povedal, da kupnine sploh ni dobil oziroma se tega ne spominja in da so mu zagrozili, da bo ob službo, če ne bo podpisal. Odvetnikovih navedb pa menda ni videl in pregledal.
Njegova sedanja pooblaščenka Aleksandra Jeraj iz Odvetniške družbe Grobelnik in partnerji je povedala, da je država leta 1991 napako hotela popraviti z aneksom k pogodbi, v kateri je bilo zapisano, da je prejel kupnino, a aneksa ni hotel podpisati. Martini Zidar je Plantarič med drugim povedal še, da podpisa na pogodbi nikoli ni overil, s čimer je dal vedeti, da se z njo ne strinja.
Izjave prilagaja potrebam postopka
Pooblaščenka Darsa je na sodišču med drugim povedala, da je Plantarič v sodnem postopku, ki ga je že izgubil in je pravnomočen, povedal, da je prejel denar. Slišati pa je bilo tudi, da čeprav kupnine ne bi prejel, so vsi zastaralni roki že potekli. Zidarjeva je med drugim ugotovila, da to drži, saj je dejal, da je zahteval tržno ceno, dobil pa le bedno ceno, ki je bila določena v pogodbi.
Zidarjeva tako meni, da Plantarič svoje izjave prilagaja potrebam postopka. Sodišče meni, da je pogodba, ki jo je sklenil, veljavna, saj jo je podpisal. Sodnica meni tudi, da se Plantarič ne more sklicevati na totalitarni režim, saj bi, če bi držale njegove trditve o prisili, pogodbo overil in podpisal aneks, pa ga ni. Iz sodbe je med drugim razbrati tudi, da je Plantaričeva lastninska pravica na zemljiščih prenehala že zaradi njihovega prehoda v družbeno lastnino.
Ker Plantarič s sodbo, s katero je Zidarjeva zavrnila njegov tožbeni zahtevek, ni zadovoljen, je vložil pritožbo na višje sodišče. Pravda pa ga je že zdaj stala precej denarja. Darsu mora namreč plačati 8262 evrov, državi pa 2233 evrov pravdnih stroškov.
