Je ženo zadavil zaradi spora o razvezi in delitvi premoženja?

Drago Railić, ki mu je tožilstvo v zameno za priznanje krivde ponudilo deset let zapora, je usodo prepustil sodnemu senatu.

Objavljeno
06. februar 2017 17.19
Slo., Lj., SOJENJE-obd. Railić Drago., 30.1.2017, foto: Dejan Javornik
Jure Predanič
Jure Predanič
Ljubljana − »Ne priznam,« je bil na ljubljanskem okrožnem sodišču včeraj kratek Drago Railić, ko ga je sodnica Sinja Božičnik vprašala, kako se bo izjasnil glede očitkov iz obtožnice. Ta mu očita uboj svoje žene Milke 15. oktobra lani, v zameno za priznanje pa bi tožilstvo zanj predlagalo deset let zapora.

Drago Railić, 63-letnik, ki so ga na sodišče pripeljali iz pripora, je sicer prvič na zatožno klop sedel že zadnjega januarja, a takrat dejal, da se o krivdi še ne bi izrekel, saj za to potrebuje še nekaj časa. Njegov zagovornik Dino Bauk je pri tem pojasnil, da mu je obtoženi povedal, »da bi glede tega in vseh posledic, ki sledijo, potreboval še krajši rok za sprejetje svoje odločitve«. Z včerajšnjim zanikanjem krivde je Railić, ki je po domnevnem uboju sam poklical policiste, odločitev o svoji nadaljnji usodi tako prepustil sodnemu senatu.

Obramba in tožilstvo bi zasliševala številne priče

Vse skupaj se je dogajalo tragične sobote med 18. in 19. uro, ko naj bi med zakoncema potekal besedni dvoboj zaradi razveze zakonske zveze. Railića je pri tem očitno nekaj tako razjezilo, da se je menda zakadil v ženo in jo tako močno stiskal za vrat, da jo je zadavil. Ko je videl, kaj je naredil, je poklical policijo in jih mirno počakal. Ob prihodu so seveda možje v modrem Railića pridržali, reševalci pa so se trudili rešiti njegovo ženo, vendar je bil njihov trud zaman.

Več o razlogih za svoje domnevno dejanje bo morda Railić tako pojasnil v svojem zagovoru, če ga bo podal, so pa že njegovi včerajšnji predlogi za zaslišanje prič nakazovali, o čem bo beseda (tudi) tekla na sodišču. Obtoženi bi na prostoru za priče namreč rad videl številne sosede, ki bodo po njegovih besedah lahko povedali vse o tem, da je njegova žena že med gradnjo hiše govorila o tem, da z njo noče imeti ničesar in da pri njej tudi ni sodelovala. »Rekla je, da tam ne bo nikoli živela, in tistim, ki so jo gradili, tudi kosila ni hotela skuhati,« je povedal. Spet drugi priči naj bi povedali več o njunem dogovoru o delitvi stroškov (žena naj bi kupovala hrano, on pa plačeval druge stroške), ki pa se ga menda ni držala. Railić je že na prejšnjem predobravnavnem naroku podrobno naštel, kaj vse ima v lasti, in sicer domačo hišo, stanovanje in garažo v Ljubljani, osebni avtomobil in dve večji parceli.

Tudi tožilka Liljana Tomič je predlagala zaslišanje več prič in izvedenke za psihiatrijo, tako da sojenje po vsej verjetnosti ne bo hitro končano. Na včerajšnji predobravnavni narok je sicer prišel tudi odvetnik Ivan Marovt, pooblaščenec sina Gorana Railića, ki je v postopku prijavil premoženjskopravni zahtevek v višini 15.000 evrov.

Railić bo imel svojo plat zgodbe predvidoma priložnost predstaviti 17. februarja, ko bo potekal narok za glavno obravnavo. Ker obramba ni soglašala, da bi Railiću sodila sodnica posameznica, bo o zadevi odločal senat.

Med sosedi veljala za miren in zgleden par

Kot smo že poročali, sta Railićeva med sosedi, s katerimi smo govorili po uboju, veljala za miren in zgleden par, zato so bili vsi v šoku, saj niso mogli verjeti, da bi se lahko kaj takega zgodilo ravno pri njiju. »Policistov smo sicer pri nas vajeni, enkrat ali dvakrat na mesec zagotovo pridejo, vendar nikoli zaradi Railićevih,« je povedal eden od njih. »O ločitvi da naj bi se prepirala? Prvič slišim, prej bi rekel, da se nikoli v življenju nista skregala oziroma da bi se v tej hiši sploh kdaj kregali. Sedemnajst let smo sosedje in o njih lahko rečem le, da so prijazni ljudje in da res težko verjamem, da se je zgodilo kaj takega. Babica in dedek sta se veliko igrala s svojimi zlatimi vnuki, midva z Dragom sva bila v zelo dobrih odnosih, še pred nekaj dnevi sem mu posodil strgalnik za zelje,« pa nam je razlagal Ilija, najbližji sosed družine Railić, eden tistih, ki bi jih Railić rad videl na prostoru za priče.