Tiskane izdaje
Štuhec je tako kriminalistom kot medijem povedal, da ni bil prvi, ki se je kritično opredeljeval do dela komisije v tistem času. Že pred tem je bilo po njegovih besedah v slovenskem medijskem prostoru jasno, da izračuni, ki jih je delala Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), niso bili točni, prav tako pa je na svoji spletni strani imela objavljen zakon, ki v taki obliki sploh ni bil več veljaven.
Ob tem je Štuhec znova ponovil glavni očitek iz Lenarta, da ko skuša nek državni organ dokazati nepravilnosti osebam, ki v političnem prostoru zavzemajo visoko mesto, mora tisti, ki to počne, to narediti strokovno, neoporečno, dosledno in brez vsakega etičnega dvoma.
»Moj osebni etični dvom je, da je eden izmed članov komisije Rok Praprotnik deset let delal kot novinar ter raziskoval področje tako imenovane orožarske afere. Človek, ki se deset let ukvarja z neko osebnostjo, v tem primeru z Janezom Janšo, bi se moral iz etičnih razlogov sam izločiti iz takega postopka, da bi tako komisiji dal dodatno verodostojnost,« je dejal Štuhec.
Kriminalistom je ob tem še pojasnil, kaj pomeni beseda korupcija, ki jo Slovar slovenskega knjižnega jezika prevaja v smislu prevare ali nepoštenosti, dejansko pa gre po njegovih besedah v dobesednem prevodu za »skupno lomljenje«, kar se da razložiti tudi v intelektualnem smislu. To pa po njegovem mnenju pomeni, da bi moral biti organ pregona najprej dosleden v izbiri dokazov, nato pa tudi logičen v izgradnji obtožbe na osnovi pridobljenih dokazov.
»Če so pred mano pravniki, ekonomisti, pa tudi drugi ljudje postavljali dvom o delu protikorupcijske komisije, potem trdim, da nisem kršil nobenega zakona. Ne bom si pustil vzeti te svobode, da smem prosto in svobodno ocenjevati, pa naj gre za predsednika države ali papeža, kaj kdo v tej državi misli in dela. Zato sem se boril in zato sem bil pred več kot 30 leti prvič na zaslišanju na mariborski Udbi. Danes so bili sicer kriminalisti neprimerno bolj korektni kot takrat,« je še dejal moralni teolog.
Komisija za preprečevanje korupcije je februarja letos na tožilstvi v Ljubljani in Mariboru podala več predlogov za pregon zaradi suma storitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve, storjenega proti državnemu organu. Zaradi varstva osebnih podatkov imen na komisiji niso izdali, med ovadenimi pa je, kot je potrdil sam, tudi France Cukjati.
