Kako prav ravnati, ko se zgodi nesreča na avtocesti

Ljubljana – V poletnih mesecih se je na slovenskih avtocestah zvrstilo precej nesreč, ki so povsem ohromile promet, še večja težava pa je bila, da so bile zaradi napačne razporeditve voznikov ohromljene tudi intervencijske ekipe, ki so hitele na pomoč. Dars je na avtocestah že pred časom namestil več opozorilnih tabel in panojev z navodili, kako se razporediti ob nesreči.

Toda kot ugotavljajo pri Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS), z ravnanjem voznikov na slovenskih avtocestah ni prav nič narobe, temveč je povsem v skladu z veljavno zakonodajo in učenjem v šolah vožnje. Pod drobnogled so vzeli pravila, ki jih določa slovenska zakonodaja, in pravila, ki veljajo v nekaterih drugih državah.

Ob nesrečah na avtocesti je za reševalce, gasilce, policiste in druge intervencijske službe pomembno, da imajo do kraja nesreče sproščen tako imenovani reševalni pas. Vendar se zaplete, ker zakonodaja takšne definicije sploh ne pozna, ugotavljajo na AMZS. Zakon o pravilih cestnega prometa v 30. členu sicer določa: »V primeru zastoja prometa morajo vozniki pustiti med kolonama vozil, ustavljenima na prometnih pasovih, ki sta najbližje levemu robu smernega vozišča, dovolj prostora za vožnjo intervencijskih vozil.« Pojem reševalnega pasu je uvedel Dars, zasnova pa precej spominja denimo na avstrijski, nemški, češki, švicarski in madžarski model zagotavljanja proste intervencijske poti, toda s pomembno razliko.

Med državami ni enotnih pravil

Upravljavci avtocest v vseh navedenih državah se strinjajo, da se morajo vozniki ob zastojih na levem, prehitevalnem prometnem pasu pomakniti skrajno levo, vozniki na desnem prometnem pasu pa skrajno desno. Če ima avtocesta tri prometne pasove ali več, še vedno veljajo enaka pravila, vozniki na levem pasu se pomaknejo v levo, vsi drugi proti desni. AMZS pri tem opozarja, da se slovenska in tuja pravila razlikujejo pri vprašanju, koliko desno se morajo vozniki pomakniti. Do roba prometnega pasu ali tudi na odstavni pas? Prav v tem je največja razlika med navodili različnih upravljavcev avtocest.

Dars uporabnikom slovenskih avtocest svetuje, naj se pomaknejo do robne črte, torej da ne uporabljajo odstavnega pasu. Ker uporabniki slovenskih cest to navodilo spoštujejo, je reševalni pas marsikdaj preozek in še posebej vozniki širših vozil (navadno so to gasilski tovornjaki in avtodvigala) se težko nemoteno peljejo po reševalnem pasu. Prav hitra vožnja gasilskih vozil je pri hudih nesrečah zelo pomembna, saj imajo vso potrebno tehnično opremo za reševanje v vozilih ukleščenih udeležencev prometnih nesreč.

Navodila so drugačna že pri naših severnih sosedih, tamkajšnji upravljavec avtocest Asfinag namreč ob zastojih svetuje tudi uporabo odstavnega pasu, da se za intervencijske ekipe lahko oblikuje karseda široka reševalna pot. V Nemčiji velja, da je na tripasovnih avtocestah treba reševalni pas vzpostaviti med skrajno levim in sredinskim prometnim pasom, pri štiripasovnih avtocestah pa po sredini, tako da sta levo in desno po dve koloni stoječih vozil. Pri Nemcih sicer na splošno velja, da naj bo odstavni pas prost, če je le mogoče. Na čeških dvopasovnih avtocestah je predpisano zagotavljanje reševalnega pasu, ki mora biti širok najmanj tri metre. Če je avtocesta tripasovna, mora biti reševalni pas med desnim in srednjim prometnim pasom.

Ustrezna varnostna razdalja omogoča manevre

Na AMZS dodajajo, da je pri nas voznik zaradi napačne uporabe odstavnega pasu lahko kaznovan z 200 evri globe, zato predlagajo, naj zakonodajalec ustrezno spremeni zakon in jasno določi, da se odstavni pas sme uporabljati za zagotavljanje reševalnega pasu. To bi teoretično gotovo rešilo sivo polje reševalnega pasu.

Kako je s tem že zdaj v praksi, smo povprašali na policiji. Vesna Drole, predstavnica generalne policijske uprave, nam je pojasnila: »V praksi je v takih primerih zelo pomembna varnostna razdalja do vozila pred seboj. Ustrezna razdalja nam namreč omogoča dodatne manevre, če pride širše intervencijsko vozilo. Logično je, da je v takem primeru nujno uporabiti tudi odstavni pas, saj gre za reševanje življenj.« Kar zadeva kaznovanje voznikov, pa poudarja, da se na terenu to presoja od primera do primera, glede na to, ali gre za nujen primer ali morda za objestnost voznika.

Na Darsu so nam še pojasnili, da v poletnih mesecih, ko je bilo več nesreč in zastojev, niso zaznali težav pri oblikovanju reševalnega pasu pri tujih voznikih, ki imajo sicer v matičnih državah drugačna navodila. O spremembah zakonodaje pa, da so te v pristojnosti ministrstva za infrastrukturo in prostor.