Kam z zaseženimi ptiči, plazilci, umetninami ...

Predmeti, ki jih zasežejo kot dokaz, morajo biti do konca postopka shranjeni na varnem.

Objavljeno
18. september 2012 21.14
Iva Ropac, kronika
Iva Ropac, kronika

Ljubljana – Policija, tožilstvo in sodišče morajo do konca kazenskega postopka hraniti predmete, ki so zaseženi kot dokaz v postopku. S hrambo listovnega gradiva ponavadi ni težav. Kje pa hranijo uplenjene zaščitene jerebice in kljunače ali školjke, ki jih čez mejo poskušajo pretihotapiti kot gurmansko specialiteto, ukradene avtomobile ali mamila?

Potem ko policija sestavi ovadbo, jo skupaj s prilogami (predmeti, skicami, fotografijami, uradnimi zaznamki, izjavami in drugim gradivom) posreduje pristojnemu tožilstvu.

To hrani zasežene in druge predmete, ki so lahko dokaz v kazenskem postopku, v skladu s predpisi oziroma zakoni, večje predmete in tiste, ki niso primerni za skladiščenje v prostorih državnega tožilstva, pa spravijo pri zunanjih izvajalcih, pojasnjuje Katjuša Čeferin, namestnica vodje ljubljanskega okrožnega državnega tožilstva. To o vseh predmetih vodi posebne evidence.

Stroške upravljanja in hrambe predmetov za čas do izročitve tožilstvu oziroma sodišču v skladu z uredbo o postopku ravnanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami, plača notranje ministrstvo oziroma policijske uprave.

»Stroške upravljanja in hrambe za čas po izročitvi predmetov in stroške njihovega uničenja iz proračunskih sredstev poravna pristojno tožilstvo oziroma sodišče, ki so mu bili predmeti izročeni,« pojasnjujejo na policiji in tožilstvu.

Ko tožilstvo na sodišče vloži vlogo, posreduje dokaze z zahtevo za preiskavo ali obtožnico, s katero postopek preide s tožilstva na sodišče, s tem pa v skrb sodišča preidejo tudi predmeti oziroma dokazi, ki so del spisa, in stroški hrambe zanje.

Kadar predmetov ni mogoče imeti v spisu, jih hranijo drugje. »Mamila ali orožje hrani policija, avtomobili so ponavadi pri pogodbenikih, živali v živalskem azilu. Denar se običajno spravi v blagajno sodišča, izjemoma se nakaže v proračun (pod postavko zaseženih sredstev). Stroške krije sodišče iz svojega proračuna oziroma stranka v postopku, če sodišče tako odloči,« pojasnjuje Tanja Glogovčan, tiskovna predstavnica ljubljanskega okrožnega sodišča.

Dodaja, da je največ stroškov za sodišče doslej nastalo pri zaseženih prevoznih sredstvih, enkrat tudi v zvezi s hrambo igralnih avtomatov. Finančna služba sodišča teh podatkov ne vodi zbirno, zato ne razpolagajo s konkretnimi številkami.

Mamila in orožje na varnem pri policiji

»Šteje se, da so predmeti izročeni pristojnemu državnemu tožilstvu oziroma sodišču tudi, če so ob predložitvi kazenske ovadbe ostali v hrambi in upravljanju policije. V takih primerih mora tožilstvo oziroma sodišče pisno sporočiti policijski enoti, ki je vložila kazensko ovadbo, vsako spremembo v postopku, ki vpliva na obračun stroškov,« dodaja Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete.

Za hrambo prepovedanih drog ter orožja, streliva in razstrelilnih snovi je namreč pristojna le policija oziroma ministrstvo za notranje zadeve, in sicer v posebej prirejenih in varovanih prostorih. Kje natančno so pod ključem, iz »operativno-varnostnih razlogov« ne povedo.

Sicer so zaseženi predmeti na različnih lokacijah. Za vozila in večje premete (delovne stroje, priklopnike …) imajo policijske uprave sklenjene koncesijske pogodbe s pravnimi osebami za plačilo, umetnine in sakralne predmete hranijo v Narodni galeriji oziroma Narodnem muzeju, »manjše zasežene predmete policija do predaje tožilstvu ali vrnitve oškodovancem hrani v svojih prostorih, pri tem pa je naš cilj, da se zaseženi predmeti čim prej vrnejo oškodovancem oziroma osebam, ki so do njih upravičene«.

Lastniki predmetov, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, so praviloma znani. Vrnejo jim jih na podlagi sklepa tožilstva ali kasneje sodišča, težava nastane le, če jih oškodovanci nočejo prevzeti. O tem policija obvesti sodišče in tožilstvo, če pa se lastniki predmetom odrečejo, jih prodajo ali na podlagi sklepa pristojnega sodišča komisijsko uničijo, še pravi Menegalija.

Med zaseženimi »predmeti« se najdejo tudi živali, ki jih morajo hraniti kot dokaz. Vse žive osebke prostoživečih živalskih vrst policija hrani v zavetišču Golob z Mute, ki ima sklenjeno koncesijo z ministrstvom za kmetijstvo in okolje. Kadavre živali v primerih suma krivolova in drugih kaznivih dejanj policija hrani na Nacionalnem veterinarskem inštitutu, kjer imajo primerne prostore in zaposlene tudi sodne izvedence veterinarske stroke, ki kadavre secirajo ter po potrebi podajajo izvedeniška mnenja.

»Ptice, dele kadavrov in školjke, zasežene na meji in v notranjosti države, policija hrani v hladilnici Carinske uprave RS; pogosto se odvzamejo le posamezni vzorci, glavnina pa se na podlagi odredbe tožilstva uniči.«

Tako so zanimivi predvsem primeri večjih zasegov uplenjenih ptic v lovni sezoni, saj nekatere vrste ptic, predvsem kljunačev, ki so na območju EU zaščitene, sodijo na območju Balkana med lovno divjad in jih lovci legalno lovijo, nato pa tihotapijo v svoje države, predvsem Italijo, pravi Menegalija.

Prav tako so zanimivi zasegi eksotičnih živali (kač in plazilcev), s katerimi je prepovedan promet v EU ali pa celo po konvenciji CITES.

»V teh primerih policija prosi za strokovno pomoč kolege na Agenciji RS za okolje in prostor, kjer imajo strokovnjake, ki nam pomagajo pri definiranju oziroma umeščanju posamezne živalske vrste. Hkrati nam pomagajo zagotoviti primerne prostore za hrambo teh živalskih vrst, ki po navadi zahtevajo posebno nego oziroma posebne življenjske razmere.«

Visoki stroški

Letos je policija za hrambo odštela že 144.780,86 evra, in sicer zaradi postopkov po zakonu o pravilih cestnega prometa 76.861,75 evra, zaradi postopkov po zakonu o kazenskem postopku (ZKP) pa 67.919,11 evra.

Kot dodaja Menegalija, policija nima bistvenih težav pri hrambi zaseženih predmetov, živali in njihovih kadavrov, »v vseh postopkih pa mora biti odločeno, komu naj se vrnejo zaseženi predmeti, da ne nastajajo nepotrebni stroški oziroma škoda na njih«.

Da zadeve, v katerih je zaseženo hitro pokvarljivo blago, ali predmeti, ki se hranijo pri zunanjih izvajalcih in katerih hramba je povezana z visokimi stroški (na primer avtomobili, delovni stroji …), rešujejo prednostno, zatrjujejo tudi na tožilstvu.

Če tožilstvo zavrže kazensko ovadbo oziroma ustavi postopek in ni razlogov, da vzamejo predmete, zasežene med kazenskim postopkom, te vrnejo lastniku oziroma imetniku, medtem ko ZKP za nekatere narekuje odvzem.

To se zgodi tudi, kadar se kazenski postopek ne konča z obsodilno sodbo, če je nevarnost, da bi bili uporabljeni za kaznivo dejanje, »ali če to zahtevajo koristi splošne varnosti ali iz moralnih vzrokov.

V skladu z določili uredbe o postopku upravljanja zaseženih predmetov, premoženja in varščin se predmeti lahko prodajo, uničijo ali podarijo v javno korist,« še pojasnjujejo na tožilstvu.