Obramba v tej zadevi pričakuje, da bodo soobtoženi potrdili Kamenikovo nedolžnost. Če sojenje sploh bo, saj obramba zahteva izločitev večine dokazov. Kristijan Kamenik je bil v času, ko naj bi vodil organizirano kriminalno združbo, v priporu v mariborskem zaporu. Od tam naj bi s prenosnim telefonom usmerjal delovanje združbe. Marija Kamenik naj bi skrbela za skrivanje, tehtanje in pakiranje prepovedanih drog, Konrad Kamenik, Sašo Fijavž in Alojz Založnik, ki je kmalu po prvem sojenju pristal v španskem zaporu, pa naj bi opravljali delo na terenu.
Policija je združbo spremljala več mesecev s prikritimi metodami, prisluškovali so tudi telefonskim pogovorom, tajni policijski delavec »Žan« pa je od njih večkrat navidezno odkupil različne vrste prepovedanih drog. V obtoku je bila večja količina heroina, prav tako marihuana in ekstazi. Policijska skrivna akcija je dosegla vrhunec februarja 2000, ko bi Konrad Kamenik v središču Celja moral Žanu izročiti približno kilogram heroina. Na dogovorjenem kraju srečanja so Konrada aretirali, sledile so aretacije preostalih članov združbe in hišne preiskave, le mati Marija se je še tri leta uspešno skrivala, nato pa so jo slovenski roki pravice predale avstrijske oblasti.
Na prvem sojenju
Senat je vse obtožene, razen Marije, ki se je takrat še vedno skrivala, obsodil na zaporne kazni. Višje sodišče je sodbo razveljavilo zaradi procesnih napak, ko bi Kamenik moral vnovič pred sodnika, pa so ga že ujeli v Srbiji. Kasneje je pristal v zaporu še na Hrvaškem, medtem so drugim vpletenim sodili. Vsi so bili obsojeni po priznanju krivde leta 2012.
Tokrat na prostosti
Kamenik se tokrat brani s prostosti, njegova zagovornica Maksimiljana Kincl Mlakar pa je zahtevala izločitev tako rekoč vseh dokazov, saj naj bi bili pridobljeni nezakonito. Kot je povedala, sklicevala se je na sodbo evropskega sodišča za človekove pravice, morajo biti vse sodne odredbe obrazložene, ugotovljen mora biti utemeljen razlog za sum kaznivega dejanja in jih ni mogoče razlagati za nazaj. V teh primerih pa, tako Kincl Mlakarjeva, so bile odredbe popolnoma brez obrazložitve, nekatere so imele celo zgolj štiri stavke, nekatere so bile dobesedno prepisane iz predlogov policije in tožilstva, v njih ni nobene sodne presoje. Zagovornica zato predlaga izločitev prisluhov, poročil policista Žana, odredb o hišnih preiskavah, pričakovano je zahtevala tudi izločitev vseh dovoljenj za navidezni nakup mamil, saj kot pravi, še danes ni jasno, kako so se te listine sploh znašle v spisu.
Tožilka Marinka Čakš se s tem seveda ni strinjala, dodala je, da so se v zadnjih 15 letih dokazni standardi res zaostrili, vendar ne toliko, da bi bile vse te odredbe nezakonite. Poudarila je, da so bili soobtoženi že obsojeni, sodba je pravnomočna, pa nikjer ni bilo ugotovljeno, da bi bili dokazi sporni.
Sodnik Marko Brišnik bo o izločitvi dokazov odločil s pisnim sklepom. Če se bo sojenje nadaljevalo, bodo zaslišali več prič, med njimi vse soobtožene, policista Žana ter takratnega koordinatorja policijske akcije Janka Gorška in takratnega kriminalista Rajka Kozmelja.