Tiskane izdaje
Škodljiva kreditna pogodba
Če strnemo ugotovitve preiskovalcev, je šla večmilijonska korist v družbo, katere stoodstotni družbenik je bil soosumljeni predsednik nadzornega sveta Ete. Nezakonite posle so izvedli tako, da povezani družbi odobrili škodljivo kreditno pogodbo. Eta je namreč štiri milijone evrov posojila nakazala brez potrebnega zavarovanja kredita, ki pa nikoli ni bil vrnjen. A se kazniva dejanja pri tem še ne končajo.
V nadaljevanju so osumljeni, ki so bili v upravnem odboru oškodovane družbe, po prehodu na enotirni sistem upravljanja z namenom, da bi drugemu pridobili protipravno premoženjsko korist, izrabili svoj položaj s tem, da so v škodo Ete Kamnik in v korist srbske družbe, katere lastnik je bil ravno predsednik upravnega odbora, odobrili nakup lastnih delnic oškodovane družbe v višini 2,6 milijona evrov. Vse lepo in prav, če ne bi osumljenci že vnaprej vedeli, da je delnice oškodovane družbe obremenila že ena od bank. Oškodovana družba z omenjenim nakupom lastnih delnic namreč ni prav ničesar pridobila in je šlo za več kot očitno poslovno škodljivo odločitev.
Vpleteni še družbi
Kot je to že običaj, policija zaradi varstva osebnih podatkov podrobnosti o osumljencih ne razkriva. A v medijih smo o tem, kaj se dogaja s podjetjem Eta, že poročali.
Gre za posle iz leta 2011 in 2012 in lastnike oziroma menedžerje, ki so Eto februarja 2011 kupili od Mercatorja. Ta je kamniško živilsko družbo prodal slovenski družbi za upravljanje naložb Fineta v lasti Dragana Marjanovića in srbski družbi Eterra, katere solastnika sta bila Svetlan Živković in Srđan Bošković; prvi je prevzel dve tretjini, drugi pa tretjino Ete. Nova lastnika sta po nekaj mesecih uvedla enotirni sistem vodenja. Sčasoma naj bi vse niti vodil Marjanović; do oktobra 2011 je bil prvi nadzornik, nato je postal predsednik upravnega odbora.
Po poročanju ljubljanskega Dnevnika, ki je tedaj podrobno spremljal delo novega vodstva in njegove domnevno sporne posle, sta nova lastnika zašla v medsebojne konflikte, ker naj bi si Fineta oziroma Marjanović od Ete brez ustreznega pokritja sposojala denar oziroma zastavljala delnice prevzete družbe za posojila. Nekaj mesecev po prevzemu si je Marjanović za eno leto pri Eti sposodil okoli 4 milijone evrov in posojilo zavaroval s 100-odstotnim deležem Finete. Posojila naj nikoli ne bi vrnil.
Zaradi takih potez naj bi Živković partnerju očital zlorabo položaja in ga celo kazensko ovadil, češ da je na svojo roko odobraval posojila. Marjanoviću pa naj bi šlo po drugi verziji v nos, da hoče srbski kolega Etino proizvodnjo preseliti v Srbijo.
Je novi lastnik povezan z »razlaščenim«?
Vsi mediji smo pisali o tem, da je Fineta oktobra 2011 pri banki Volksbank najela okoli 3,5 milijonov evrov vredno posojilo in ga zavarovala z delnicami Ete, domnevno za poplačilo financiranja prevzema Ete. Ker omenjeno kratkoročno posojilo po zapadlosti ni bilo plačano, je banka delnice skupno z zastavljenimi Eterrinimi unovčila na javni dražbi.
Na dražbi je bil uspešen ljubljanski holding AG. Postal je edini lastnik Ete in se zavezal, da bo podpiral nadaljnjo proizvodnjo in rast na lokaciji družbe v Kamniku ter da Eta še vsaj dve leti ne bo izplačevala dividend. Vprašanje je, ali je AG povezan z »razlaščenim« Marjanovićem.
Ta je sicer po dražbi povedal, da nove lastnike Ete pozna in ceni. Že pred dražbo je z njimi poslovno sodeloval, skupaj z družbo STH Ventures, katere solastnik je podjetje S. T. Hammer, je ustanovil podjetje BioEta za veleprodajo sadja in zelenjave. Prav S. T. Hammer (v lasti Aleša Musarja, Marka Koniča in Roka Habinca) pa lastniško obvladuje holding AG. Koniča denimo so takoj imenovali v upravni odbor Ete, vodenje odbora pa je prevzela Marjanca Drame.
Iz zadnjega poslovnega poročila holdinga njegove lastniške strukture ni moč jasno razbrati, saj se štiri petine lastništva skriva za fiduciarnimi računi v treh bankah.
