Tiskane izdaje
Ljubljana - Obstajal je preprost način, ki v ničemer ne bi ogrozil učinkovitosti postopkov proti nekdanjemu mariborskemu županu in državnemu svetniku Francu Kanglerju. To je izločitev mariborskega preiskovalnega sodnika Janeza Žirovnika.
O tem je prepričan nekdanji ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič, ki je na Kanglerjevo zaprosilo pripravil ustavnopravno mnenje o neodvisnosti sodnikov in zasliševanju obremenilnih prič. Nekdanji poslanec, mariborski župan in državni svetnik, zdaj zaposlen v medijski hiši Radio Tednik Ptuj, je namreč prepričan, da preiskovalni sodnik Janez Žirovnik, ki je bil nekoč svetovalec oziroma namestnik direktorja Sove in je bil s Kanglerjem kot nekdanjim članom parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih služb večkrat v konfliktu (o tem sta pisni izjavi podala tudi nekdanja poslanca Rudi Moge in Jožef Jerovšek), ne bi smel kot sodnik odrediti prikritih preiskovalnih ukrepov proti njemu. V preteklosti sta se Kangler in Žirovnik torej znašla v popolnoma drugačnih položajih, pozneje se je zgodilo, da je Žirovnik proti Kanglerju, ki se je znašel v različnih kazenskih postopkih, odrejal prikrite preiskovalne ukrepe. Nekoč je tako Kangler nadzoroval Žirovnika, pozneje je Žirovnik nadzoroval Kanglerja.
Obremenjujoče
Ribičič je Kanglerju dal prav, saj meni, da je že sam »prehod nekoga s funkcije v obveščevalni agenciji na funkcijo sodnika sam po sebi močno problematičen in občutljiv. Način delovanja Sove je zelo daleč od tistega, kar se upravičeno pričakuje od sodnika.« Toda predaleč bi šli, pravi Ribičič, če bi Žirovniku očitali, da se je hotel Kanglerju maščevati, ko sta se njuni vlogi zamenjali. Nobenega dvoma pa ni, da je zelo hudo prizadet videz objektivnega, neodvisnega in nepristanskega sodnika v primeru, ko imata sedanji sodnik in obdolženi iz bližnje preteklosti (približno dveh let) tako hudo obremenjujoče in tudi javnosti znane konflikte. Za nekdanjega ustavnega sodnika ni nobenega dvoma, da bi se moral sodnik Žirovnik iz postopkov proti obdolženemu Kanglerju izločiti. Ker tega ni storil, »gre za grobo in zavestno kršitev pravice Franca Kanglerja do neodvisnega in nepristranskega sodnika, brez katerega ne moremo govoriti niti o poštenem, kaj šele pravičnem sojenju«.
Se bo pa Kangler ta teden še dvakrat znašel na sodišču. Skupni imenovalec obeh postopkov so policijski prisluhi Kanglerjevim telefonskim pogovorom, ki jih je odredil preiskovalni sodnik Žirovnik. Zaradi teh prisluhov je pred vrhovnim sodiščem že padel primer Vedeževalka.
Nadzorniki obveščevalcev naleteli na kršitve
O zlorabi sodniškega položaja pri preiskovanju ravnanj Franca Kanglerja bo tudi ob obsežnem pravnem mnenju Cirila Ribičiča danes popoldne razpravljala komisija za nadzor obveščevalnih služb. Vodi jo Branko Grims (SDS), odločala pa bo o Kanglerjevi prošnji, da bi umaknila oznake tajnosti s poročil komisije, ki so povezana z nadzori prisluškovanj in drugih ukrepov proti Kanglerju ter z ravnanji z izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov proti njemu. Kot je neuradno znano, so nadzorniki obveščevalcev naleteli na kršitve. Te so bile tudi vzrok, da je vrhovno sodišče razveljavilo pravnomočno obsodbo Kanglerja na sedem mesecev zapora v primeru dodelitve stanovanja vedeževalki Karin Ježovita.
Sodba padla, posledice ne
Sodba na sedem mesecev zapora je imela pomembne politične posledice. Ker je bil Kangler obsojen na več kot šest mesecev zapora, mu je večina lahko odvzela mandat svetnika. »Če ne bi bil državni svetnik, ne bi bil obsojen na sedem mesecev zapora. Sodnik je celo povedal, da sem bil nagrajen z izvolitvijo in da je to nedopustno,« je pred odločitvijo 19 svetnikov, ki so mu mandat odvzeli marca 2014, povedal Kangler. Dvorano je pred glasovanjem protestno zapustil. Mandat mu je enaka večina odvzela že drugič. Po volitvah državnega sveta, ki so jih zaznamovali nasilni protesti z granitnimi kockami, mu sedeža s sklicevanjem na moralnopolitične razloge 19 svetnikov (18 jih je bilo proti) ni dodelilo, čeprav ga je na volitvah nesporno dobil. Kanglerjev sedež v svetu je bil prazen, dokler ustavno sodišče ravnanja večine svetnikov ni razveljavilo kot očitne kršitve ustavnega reda.
Razveljavitev sodbe na sedem mesecev zapora na vrhovnem sodišču Kanglerju ni vrnila mandata državnega svetnika. O zlorabi pravosodja v politične namene namerava zaradi vseh teh dejstev v četrtek razpravljati tudi komisija za peticije in človekove pravice.
Nemec: Ogledalo sodnikom
Na pogovor je predsednica te komisije Eva Irgl (SDS) povabila tudi šefa Sove Zorana Klemenčiča, šefa vrhovnega sodišča Branka Maslešo pa tudi Franca Kanglerja. Poslanci SDS so zahtevali celo skupno sejo komisije za peticije in odbora za pravosodje. A predsednik pravosodnega odbora Matjaž Nemec (SD) jih je zavrnil. »To bi bil prvi primer, ko bi na dnevni red pravosodnega odbora uvrstili konkreten primer, kjer sodni postopek še poteka,« je včeraj pojasnil svojo odločitev Nemec. Opozoril pa je še, da to ne pomeni, da je proti razpravi o ravnanju sodnikov v drugih komisijah, in napovedal, da bo tam tudi razpravljal. Nemec meni, da bo razprava koristna, ker nastavlja ogledalo sodnikom, da bi se ti, ki bi se morali prvi, odzvali na nepravilnosti v svojih vrstah. Sodnik Žirovnik, ki je odločal o rabi posebnih metod proti Kanglerju, je bil nekoč obveščevalec in namestnik direktorja Sove, s katerim je bil Kangler, ko je bil poslanec in član komisije za nadzor obveščevalcev, v konfliktnem odnosu.
Ribičič o nenavadnostih
Kot primer povzema Ciril Ribičič, je Žirovnik, ki bi se moral po njegovi oceni iz odločanja absolutno izločiti, kar šestkrat odredil preiskovalne ukrepe proti Kanglerju. Noben drug sodnik jih ni. Predlagatelji so, če sodnika Žirovnika ni bilo, celo počakali, da se je vrnil, da ne bi odločal kakšen drug sodnik. Ribičič v obsežnem mnenju, v katerem opozarja na občutljivost odločanja o prikritih preiskovalnih ukrepih, povzema tudi pomisleke, da rabe posebnih metod in sredstev Žirovnik sploh ne bi smel odrediti (prenizek dokazni standard), da je bilo prisluškovalno gradivo predolgo in nezakonito hranjeno in kopirano, uporabljeno pa, ko bi moralo biti že uničeno, pa tudi sume, da je anonimke proti Kanglerju režirala kar policija.
Franc Kangler bo v tem tednu v vlogi obdolženca dvakrat na sodišču. V enem primeru se s soobdolženo direktorico Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor Tanjo Vindiš Furman otepa očitka, da je svoji nekdanji podžupanji Astrid Bah uredil službo na tem skladu, v drugem primeru pa ponovno poteka sojenje, ker da je vedeževalki Karin Ježovita prek Vindiš Furmanove priskrbel službeno stanovanje, ki da ga je sklad kupil prav za Ježovito. Skupni imenovalec obeh postopkov je, da temeljita tudi na prisluškovanjih Kanglerjevim telefonskim pogovorom, ki jih je odredil sodnik Žirovnik.
