»Kanglerjeve zadeve cvetober kršitev človekovih pravic«

Obramba trdi, da je policija kršila zakon o kazenskem postopku. O predlogu za izločitev dokazov do prihodnjič.

Objavljeno
08. oktober 2015 19.58
Franc Kangler na sodišču, 13.4.2015, Maribor
Robert Galun, Maribor
Robert Galun, Maribor
Maribor – Procesnim zapletom na ponovljenem procesu zoper Franca Kanglerja zaradi sumljive dodelitve službenega stanovanja vedeževalki Karin Ježovita ni videti konca. Kangler celo trdi, da je policija delala nezakonito in prisluhe telefonskih pogovorov prepisovala brez odredbe sodnika.

Ker je Boris Marčič zaradi pravnomočne obsodbe ostal brez tožilske toge, je pregon zoper Kanglerja v zadevi Vedeževalka prevzela tožilka Saša Lutarič. A očitek je ostal enak. Kangler je po njenem zagrešil kaznivo dejanje sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, saj je kot župan in predsednik nadzornega sveta Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor posredoval pri direktorici Tanji Vindiš Furman, da je razkošno stanovanje za slabih 400 evrov mesečne najemnine dodelila Ježoviti.

Po besedah tožilke je Kangler vedel, da vedeževalka ne izpolnjuje pogojev za najem službenega stanovanja, saj ni bila ne priznana ali perspektivna strokovnjakinja ne kulturna ali športna delavka. Poleg tega jo je šele dan po objavi razpisa za oddajo stanovanj v najem imenoval v občinski svet invalidov, kjer je članica postala po zaslugi ponarejenega potrdila Društva invalidov Maribor, zaradi česar si je pravnomočno prislužila pet mesecev pogojne zaporne kazni in 5000 evrov denarne kazni.

V nasprotju s sodbo VS

Kanglerjev zagovornik Marko Bošnjak je odgovoril na obtožni predlog in tožilki očital, da vztraja pri pravni opredelitvi, ki je v nasprotju s sodbo vrhovnega sodišča. To je namreč po njegovih besedah opozorilo, da bi bilo možno Kanglerjevo početje kvečjemu opredeliti kot zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic: »Namen tožilstva je, da bi se izvedli izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov, za katere trdimo, da so nedovoljeni.«

Tožilka Lutaričeva mu je takoj vrnila žogico. Po njenem prepričanju je vrhovno sodišče (to je razveljavilo pravnomočno sodbo, s katero je bil Kangler obsojen na sedem mesecev zapora) navedlo, da bi se kaznivo dejanje »lahko« prekvalificiralo. A Bošnjak meni, da je vrhovno sodišče pritrdilo obrambi. Če bi Kanglerju sodili zaradi zlorabe uradnega položaja, namreč razvpitih prisluhov, ki da nakazujejo način njegovega delovanja, ne bi bilo več dovoljeno uporabiti.

Znova je bil na tapeti tudi okrožni sodnik Janez Žirovnik, ki je podpisal odredbe za prikrite preiskovalne ukrepe zoper Kanglerja. Bivši župan namreč trdi, da je bil kot poslanec z njim v sporu, saj je Žirovnik nekoč delal v Sovi, Kangler pa je bil član parlamentarne komisije za nadzor nad tajnimi službami.

To sta v notarsko overjenem dopisu potrdila bivša poslanca Jožef Jerovšek in Rudolf Moge in zapisala, da je Kangler pogosto zastavljal neprijetna vprašanja. »Štok [Matjaž, sodnik] se je izločil, ker sem prijatelj njegove žene, Paškova [Mihela, sodnica] se je izločila, ker sem prijatelj njenega očeta,« se je nad neizločitvijo Žirovnika čudil Kangler.

To pa, kar se prisluhov tiče, še zdaleč ni vse. Bošnjak je dejal, da ni našel odredbe preiskovalnega sodnika za prepisovanje prisluhov Kanglerjevih pogovorov: »Seveda je mogoče, da je obrambi kaj skrito, v postopkih zoper obdolženega Kanglerja to ne bi bilo prvič. Tožilstvo in policija sta že marsikaj prikrila obrambi.« »Da bi obstajalo karkoli, kar ni v spisu, mi kot tožilki ni znano,« je bliskovito odvrnila Lutaričeva, Bošnjak pa ji je v znak zadovoljstva pokazal oba navzgor obrnjena palca.

Predlagali izločitev dokazov

Kangler je šel v značilnem čustvenem nastopu še dlje. Trdi, da je policija samoiniciatovno priložila prepise prisluhov k predlogu za podaljšanje prikritih preiskovalnih ukrepov: »Globoko je kršila določbe zakona o kazenskem postopku.« Policija bi morala namreč za prepis posnetkov pridobiti odredbo sodišča.

Kangler se je obregnil tudi ob bivšega tožilca Marčiča. Trdi, da je Marčič vedel in bi se moral zavedati, da policija ne bi smela imeti prepisov, a jo je po treh letih kljub temu pozval, naj mu jih posreduje.

Bošnjak je okrajni sodnici Sonji Krajnc predlagal, naj pri mariborskem okrožnem sodišču opravi poizvedbe, ali je preiskovalni sodnik odredil prepis izsledkov, jih pregledal in potrdil ter priključil procesnemu gradivu. »Če takšne odredbe nikoli ni bilo, naj iz spisa sodišče izloči vse prepise in vse listine, pridobljene na podlagi odredbe o zasegu, ki je bila pridobljena na podlagi takšnih prepisov.« Sodnica bo o tem odločila do prihodnjega naroka. Bošnjak je po obravnavi dejal, da se ne spominja, da bi vrhovno sodišče v eni sami zadevi ugotovilo toliko kršitev: »Po mojem so zadeve gospoda Kanglerja pravi cvetober kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jim je res težko najti vzporednico v slovenskih kazenskih zadevah. Te kršitve zahtevajo posebno pozornost pravnega sistema in učinkovito sankcioniranje. Predolgo že čakamo na prave, pravilne in zakonite odločitve v teh zadevah, tudi glede dopustnosti dokazov.«