Kanglerju očital, 
da ga je omamil s paralizatorjem

Maribor - Kanglerjev odvetnik Danilo Grilj je povedal, da so višji sodniki upoštevali navedbe okrožne sodnice Urške Kežmah, ki je Premkov 15.000 evrov vredni odškodninski zahtevek za duševne in telesne bolečine ter strah zavrnila, ker mu ni uspelo dokazati, da njegov zahtevek ni zastaral.

Nenavadna zgodba, ki jo je sodišču natvezil Ljubljančan Viktor Premk, sega v leto 2003, ko da ga je 18. oktobra prebutal zdajšnji mariborski župan Franc Kangler, takrat poslanec državnega zbora. Premk je Kanglerju, ki da se mu je predstavil kot Tine, očital, da ga je omamil z električnim paralizatorjem, zatem pa da ga je premlatil še s pnevmatičnim boksarjem.

Premkovi pripetljaji, v katere je vpletel celo Kanglerja, so se začeli pred leti, ko je Valentini J. S. posodil denar. Čez čas ga je hotel nazaj, zato jo je obiskal na njenem domu, a je tam našel le njenega moža Miguela P. S ., španskega državljana. Slovenka in Španec sta se s Premkom sestala v ljubljanskem Grand hotelu Union v soboto, 18. oktobra 2003, in med dogovarjanjem o vračilu denarja sta po Premkovih besedah k njim prisedla dva neznanca, eden se je predstavil kot Tine.

Z dogovorom ni bilo nič, neznanca pa sta po sestanku sledila Premku. Ta je ustavil avto in ju pobaral, kaj hočeta, izstopiti pa ni hotel. Eden od napadalcev je z revijo prekril vetrobransko steklo, Tine pa ga je omamil z električnim paralizatorjem, ga pretepel z boksarjem, mu grozil s pobojem družine ter ga izsiljeval, naj vsakemu izroči po 500 nemških mark, je povedal Premk.

Premk je zatrdil, da je identiteto napadalca Tineta, v katerem da je prepoznal Kanglerja, razvozlal leta 2007, in to iz fotografij, narejenih iz posnetkov hotelske nadzorne kamere. Trdil je še, da ima kopijo posnetkov nadzorne kamere (original je menda izginil), vendar je ni predložil kot dokaz niti ni povedal, kje jo je dobil.

Okrožna sodnica Urška Kežmah se marca lani ni kaj dosti spuščala v vsebino Premkovih navedb, temveč je presodila, da je primer zastaral 18. oktobra 2008, pet let po domnevnem napadu. Premk namreč ni predložil nobene medicinske dokumentacije, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti poškodbe, čeprav se je v tožbi nanjo skliceval, prav tako ni predlagal postavitve izvedenca medicinske stroke, ki bi lahko določil dan, ko je tožnik izvedel za škodo, oziroma dan, ko je bilo zdravljenje končano. Sodišče je zato kot dan nastanka škode določilo 18. oktober 2003. To so, kot kaže, povsem upoštevali tudi višji sodniki in primer pravnomočno zaključili v Kanglerjevo korist.