Tiskane izdaje
Ljubljana – »Proti zaspanosti za volanom se z razumom ne da boriti, saj tega zavestno ne moremo preprečiti. Pomaga le spanec,« opozarja Andrej Justinek iz Agencije RS za varnost prometa. Opozorilo je na mestu, saj je v času počitnic več voznikov, ki gredo na pot neprespani ali v trdi temi, kar je lahko nevarno.
Na pot se odpravite le naspani in spočiti, bi lahko strnili sporočilo agencije za varnost prometa (AVP), kjer na podlagi statistični podatkov kot najbolj kritično izpostavljajo vožnjo med polnočjo in šesto zjutraj ter med 14. in 16. uro.
»Ni nujno, da sta utrujenost in zaspanost povezani le z dolgo vožnjo, to lahko nastopi tudi na kratkih razdaljah, predvsem je kritično obdobje zgodaj popoldne, po možnosti, ko smo se ravno dobro najedli,« pravi Andrej Justinek z AVP. Podatki kažejo še, da je 82 odstotkov voznikov, ki se jim zaradi utrujenosti zgodi nesreča, v vozilu samih, značilna pa je še neodzivnost, saj ponavadi pred mestom trčenja ni zaznati niti sledi zaviranja.
Čeprav zaspanost za volanom ni definirana kot povzročiteljica prometnih nesreč, je povezana s približno 20 odstotki vseh nesreč na cestah in je eden glavnih vzrokov za smrtni izid, posebno na avtocestah. Recept, da za volanom ne zakinkate, je načeloma precej preprost – potrebujete dovolj spanca.
Raziskave kažejo, da če spite manj kot pet ur v noči, se tveganje za prometno nesrečo poveča kar 4,5-krat. Leja Dolenc Grošelj iz ljubljanskega kliničnega centra ob tem opozarja, da se med vožnjo lahko predramite tudi s kavo ali drugimi kofeinskimi napitki, vendar ima vse to le kratkoročne učinke, za dolgoročne pa se je treba ob cesti na primernem prostoru zaustaviti in odspati.
Dolenc Grošljeva kot nevarno izpostavlja nekritično oceno voznikov, ki zaspanosti ne dajejo velikega pomena za varno udeležbo v prometu. »Ko opazijo znake zaspanosti, ne ustavijo, ampak nadaljujejo vožnjo.« Pri tem je dodala, da alkoholiziranega voznika policisti lahko prepoznajo in izločijo iz prometa, postopkov in naprav, ki bi to ugotovile za utrujene voznike, pa žal ni.
Svojo žalostno zgodbo, zaradi katere bo vse življenje priklenjen na invalidski voziček, je predstavil še Ivo Ozebek. Danes 34-letni Idrijčan je pred približno 12 leti z dvema prijateljema na neko lepo in sončno nedeljo povsem spontano odšel na obalo.
Po brezskrbni celodnevni vožnji tako po slovenskem kot hrvaškem primorju so prevozili dobrih 600 kilometrov. Na poti proti Idriji je naredil še ovinek in v Ljubljani enega kolega odložil, z drugim pa sta šla proti domu.
»Naredil sem več ključnih napak. Glasbo sem zmanjšal, da je kolega lahko spal, povečal sem gretje, zaprl okna in seveda ignoriral utrujenost. Nekaj kilometrov pred domom pa je počilo,« se spominja. Ni bilo ne alkohola ne objestne vožnje, premagala ga je zgolj utrujenost.
Danes je na invalidskem vozičku, a mu ne huda nesreča ne dolgotrajna rehabilitacija nista vzeli volje do življenja. V okviru zavoda Vozim obiskuje dijake po srednjih šolah in poskuša vplivati na mlade, da njegova žalostna zgodba ne bi postala še njihova.
In še opozorilo vsem voznikom. Ko se vam za volanom čezmerno zeha, pogosto mežikate, se vam oči nehote zapirajo, glava omahuje, se pojavi občutek nemira, opazite upočasnjeno odzivnost, nikar ne oklevajte. Na prvem primernem mestu ustavite in odspite potreben čas. Resda boste na cilj prišli pozneje, a v nasprotnem primeru morda ne boste nikoli ...
