Tiskane izdaje
Ljubljana - Medtem ko so v ZDA v zvezi s pedofilskimi škandali, ki že leta pretresajo Rimskokatoliško cerkev (RKC), zaradi prikrivanja spolnih zlorab otrok obtožili prvega škofa, pri nas čakamo na prvo sodbo o odgovornosti Cerkve za ravnanje dušnih pastirjev.
V kratkem jo bo spisalo mariborsko sodišče, ki je septembra končalo obravnavo tožbe domnevne žrtve duhovnika Karla Jošta zoper RKC. Še en pravdni postopek zoper Cerkev pa bo epilog dobil na ptujskem sodišču.
Mariborsko okrožno sodišče še ni razsodilo o tožbi žrtve artiškega duhovnika Karla Jošta, ki s civilno tožbo terja odgovornost od celjske škofije, mariborske nadškofije in župnije Artiče ter zahteva 140.000 evrov odškodnine.
Sodišče bo moralo odločiti tudi, ali gre v tem primeru za podobno razmerje kot med delodajalcem in zaposlenim, kakor ga ima v mislih zakon o obligacijskih razmerjih, pri čemer delodajalec odgovarja za dejanja delavca.
Če bo sledilo tožbenim trdtivam, bo morala Cerkev oziroma župnija, škofija in nadškofija odgovarjati za početje duhovnika in škodo, ki jo je ta povzročil. Kot vse kaže, ta zanesljivo ni prav majhna.
Zlorabljena faranka, zdaj že odrasla ženska, pa Cerkvi očita tudi, da je vodstvo takratne škofije vedelo za dogajanje v župniji, a kljub temu ni ukrepalo.
Tožbi tako zoper duhovnika kakor zoper Cerkev
Ni pa to edina tovrstna tožba, ki jo obravnavajo slovenska sodišča. V javnosti ni znano, da sta zaradi spolne zlorabe vsaka svojo tožbo pred časom vložili dve od treh žrtev ormoškega župnika Albina Žnidariča, ki trenutno zaradi spolne zlorabe treh dečkov prestaja zaporno kazen petih let in pol, pet let po prestani kazni pa ne bo smel opravljati duhovniški poklic tam, kjer bi lahko prišel v stik z mladoletniki.
Za eno tožbo sodišče še ni razpisalo glavne obravnave, o tožbi druge Žnidaričeve žrtve pa je sodišče že začelo razsojati. Doslej je izpeljalo že štiri glavne obravnave, izdelano je bilo izvedensko mnenje in je v pretežnem delu izveden dokazni postopek, so nam sporočili s ptujskega okrožnega sodišča. Tožnika zahtevata vsak 43.000 evrov odškodnine.
In medtem ko mora mariborsko sodišče, ki presoja tožbo zoper RKC, ugotavljati (tudi) temelj tožbenega zahtevka glede na to, da je Jošt umrl pred koncem kazenskega postopka in o njegovi domnevni krivdi ni pravnomočne sodbe, je v primeru Žnidariča zadeva toliko bolj jasna.
A kljub temu da je bila njegova krivda ugotovljena s pravnomočno sodbo, ne Žnidarič ne Cerkev oziroma Križniški red, ki mu pripada Žnidarič in je svojemu duhovniku plačeval obrambo v kazenskem postopku, doslej nista (bila) pripravljena izplačati odškodnine žrtvam.
Zato sta bili žrtvi primorani vložiti odškodninsko tožbo in iti skozi zanju nedvomno mučne postopke, ko morata na sodišču znova podoživljati vse tisto, kar ju je, tako kot druge žrtve spolnih zlorab, zaznamovalo za vse življenje.
Čeprav jima nobena odškodnina ne more poplačati gorja, ki sta ga preživeli, bi jima ta pomagala pri zagotavljanju terapij oziroma strokovne pomoči zaradi posledic spolne zlorabe.
Odločitev tako mariborskega kakor ptujskega sodišča bo zato pomemben precedens za prihodnja razmerja med Cerkvijo in žrtvami dušnih pastirjev, ki se bodo odločale za vložitev civilne tožbe ne glede na to, v čigavo korist se bo prevesila sodna tehtnica.
Zamisli o vložitvi tožbe namreč po naših podatkih ni povsem opustila niti žrtev nekdanjega kašeljskega župnika Francija Frantarja; ta zaradi večletne spolne zlorabe otroka prestaja petletno zaporno kazen. V ormoškem župnišču je nekdaj delal župnik Albin Žnidarič, ki že prestaja zaporno kazen.
