Klinike ni obiskal za odstranitev tetovaže

Ljubljana – Na leto in dva meseca zapora je sodišče obsodilo Ljubišo Pavlovića, ker je skupaj z Đojem Kuneševićem marca 2013 iz takratne ljubljanske Klinike Pacient odnesel za 140.000 evrov medicinske opreme za plastično in estetsko kirurgijo. Z združitvijo z več kaznimi iz prejšnjih postopkov ga je na koncu doletelo osem let ječe.

Kot piše v obtožbi, se je vse skupaj začelo v drugi polovici marca 2013. Ljubiša Pavlović in Đo Kunešević sta prek njunega znanca pri podjetju za izposojo vozil najela kombinirano vozilo Fiat Ducato. Kupila sta močnejši izolirni trak in nekje v Ljubljani s parkiranega avtomobila snela registrsko tablico. Kunešević se je nato odpravil na Kliniko Pacient (zdaj se imenuje Klinika Doktor 24, op. p.) na Savski cesti v Ljubljani, kjer se je kot potencialni pacient zanimal za postopek odstranitve tetovaže na roki, obisk pa izrabil za to, da si je natančno ogledal, kje so nameščene alarmne naprave in nadzorne kamere.

Postala pozorna na »nočna delavca«

Pozno zvečer, bila je nedelja 31. marca 2013, sta se nato s kombiniranim vozilom pripeljala do zasebne klinike. Potem ko sta vlomila vhodna vrata, sta z izolirnim trakom najprej prelepila senzorje, ki ob zaznavanju premikanja v prostoru sprožijo alarm, nato pa še leče dveh nadzornih kamer. Odpravila sta se v tretje nadstropje, vlomila v prostor, kjer so bile medicinske aparature, in jih nato z dvigalom postopno vozila v pritličje. Čeprav so aparature precej težke, so jima delo olajšala kolesca na spodnjih strani aparatov. Iz pritličja sta jih nato čez travnato površino s priročnim vozičkom spravljala v kombinirano vozilo.

Sredi njunega početja se je v bližini znašla občanka, ki je tam sprehajala svojega psa. Dva moška, ki sta v temi, v nedeljo zvečer, nekaj zlagala v kombi, sta se ji zdela sumljiva, sum pa se je še dodatno okrepil, ko je opazila, da sta na kombiju nameščeni dve različni registrski tablici. Poklicala je policijo, ki je bila zelo hitro na kraju dejanja. Moška sta zbežala, policisti pa so zasegli aparature in jih po ustreznem postopku nato vrnili lastnikom.

Đojo Kunešević je na predobravnavnem naroku krivdo priznal in sodišče mu je prisodilo leto dni zapora, kar je po pritožbi potrdilo tudi višje sodišče. Pavlović krivde ni priznal in je zatrdil, da pri kaznivem dejanju ni sodeloval, ampak je le pomagal Kuneševiću na določen kraj pripeljati kombi, nato pa da je odšel domov. Policisti so kraj dejanja zelo natančno preiskali in zavarovali ter odvzeli veliko sledi. Prstnih odtisov sicer niso odkrili, so pa na krmilu in prestavni ročici kombija našli biološke sledi, ki pripadajo Pavloviću, na črnem izolirnem traku, s katerim so bile na kombi nameščene registrske tablice, pa so pripadale Kuneševiću. Ta je na sojenju po priznanju svoje krivde nastopil kot priča in poskušal zmanjšati vlogo Pavlovića v celotni zadevi. Glavno odgovornost za vse je poskušal naprtiti nekemu Toniju z Reke, čemur pa ne tožilstvo ne sodišče nista verjela.

Tožilstvo je v sklepni besedi poudarilo prav skrbno načrtovanje kaznivega dejanja z najemom kombija, krajo registrske tablice ter onesposobitvijo alarmnih naprav in nadzornih kamer. Kot je poudarilo, o krivdi Pavlovića pri dejanju ni nobenega dvoma, saj ga na kraj dejanja postavljajo tako priče kot tudi najdene biološke sledi. Da se je dejanje razpletlo, kot se je, je mogoče pripisati izključno pronicljivi občanki in hitremu odzivu policije. Sodišče je spomnilo, da je bil Pavlović doslej že večkrat pravnomočno obsojen na zaporne kazni za podobna premoženjska kazniva dejanja in da so ga na sodišče pripeljali z Doba, kjer prestaja eno od njih. Na koncu je sodišču predlagalo, da Pavlovića obsodi na leto in štiri mesece zapora.

Obtoženi trdi, da ga tepejo le grehi iz preteklosti

Obramba je izrazila prepričanje, da kaznivo dejanje Pavloviću nikakor ni dokazano. Biološke sledi na krmilu in prestavni ročici kombija je Pavlović povsem zadovoljivo pojasnil, drugih dokazov, ki bi ga nedvoumno postavili v prostore klinike, pa policija ni našla. Po mnenju obrambe je tožilstvo na prelahek način zavrglo možnost, da je bila tretja oseba, ki jo je omenjal Kunešević, vendarle ključna v celotnem dogajanju. Sodišču je predlagala, naj Pavlovića oprosti vseh obtožb.

»Vem, da sem po krivem obtožen,« je na koncu povedal še Pavlović, »saj tega dejanja nisem storil. Če bi ga, bi ga tudi priznal. Vem, da me tepe moje ne prav vzorno življenje, vendar s tem dejanjem nisem imel nič.«

Sodišče je na koncu Pavloviću za to kaznivo dejanje izreklo leto in štiri mesece zapora in mu, po združitvi s kaznimi iz drugih postopkov, izreklo enotno kazen osem let zapora. V obrazložitvi je povedalo, da so biološke sledi in izpovedi prič Pavlovića nedvoumno postavile v srž dogajanja, priče, ki naj bi mu zagotovile alibi za čas dejanja, pa so izpovedovale različno in neprepričljivo.