Klofute so bile del vsakdana

Statistični podatki kažejo, da je vsaka sedma Slovenka pretepena, vsaka peta pa žrtev nasilja. Čeprav niso žrtve le ženske zagotovo drži, da je velika večina storilcev nasilja za domačimi stenami, moških.

Objavljeno
02. avgust 2008 22.31
Iva Ropac
Iva Ropac

Klofute, grožnje in zmerjanje so bile del vsakdanjika, ki ga je dolga leta od svojega moža morala prenašati žena, nič bolje se ni godilo hčeri. Navzven urejena tričlanska družina je bila vse drugo kot toplo gnezdo, v kateri bi lahko ženski našli varnost. Zdaj 47-letni možakar je ženo nekoč udaril po nogi z daljinskim upravljalcem za televizijo, odrinil jo je, vrgel ji je kozarec v glavo, med tekom je za njo zalučal nož, a k sreči zgrešil. Hčeri je nekoč zapičil svinčnik v nogo, drugič nož v stegno, zaradi psihičnega in fizičnega nasilja ima zdaj odraslo dekle psihične težave in potrebuje strokovno pomoč.

 

Ko se je žena po večletnem maltretiranju le ločila od moža, sta zakonca kot solastnika še naprej ostala v skupnem enosobnem stanovanju, saj si zaradi skromnih gmotnih razmer nobeden od njiju ni mogel privoščiti, da bi si našel novo bivališče. Edino sobo sta pregradila z omarami. Ko se je domov v razbito družino zatekla hči z novorojenim otrokom, je živela v materinem delu stanovanja. A nasilja z ločitvijo staršev ni bilo konec, ne za eno ne za drugo. Še naprej sta bili deležni moževega oziroma očetovega fizičnega in psihičnega nasilja, saj doma nista smeli niti govoriti glasno, češ da ga motita. Kljub vsemu ga nista prijavili, morda zaradi občutkov sramu, strahu ali nemoči.

 

Sodu je izbilo dno dogajanje letošnjega marca, ko je 47-letni možakar na hodniku skupnega stanovanja znova fizično obračunal z ženo, ko se je s triletnim vnukom odpravljala na sprehod. Dvakrat jo je udaril, tako da se ji je iz nosu vlila kri, dečka pa je brutalnost tako prestrašila, da se je ves trd oklenil babice. Kljub poznejšemu prijaznemu dedkovemu vabilu, da gresta skupaj v trgovino kupit igrače, kar bi vsak malček takoj sprejel, se ni odzval. Ženska se je o dogodku zaupala hčeri in ta se je resno zbala za mater, saj je bila sama večkrat tarča očetovega nasilja. Da je oče večkrat pretepal mater, je potrdila tudi na sodišču.

 

Možakarja so po dogodku pridržali in je mesec dni prebil v priporu, okrajno sodišče pa mu je za nasilništvo izreklo pogojno obsodbo z dolgo preizkusno dobo z varstvenim nadzorstvom. Določilo mu je deset mesecev zapora ter mu ob upoštevanju prejšnje pogojne zaporne kazni dveh mesecev s preizkusno dobo dveh let določilo enotno kazen zapora enajst mesecev, pogojno na štiri leta. Ukrep varstvenega nadzorstva, ki ga sodišča čedalje pogosteje izrekajo v primerih družinskega nasilja, so mu izrekli za čas dveh let z navodilom, da mora redno obiskovati psihološko posvetovalnico. Potem ko so ga izpustili iz pripora, se je vrnil v okolje, v katerem je bil prej nasilen. Ker je družina zaradi gmotnih razmer še vedno prisiljena živeti skupaj v majhnem stanovanju, je upati le, da bo pravnomočna pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom dosegla namen.