Ko poči v predoru, ključe pustimo v vozilu

Reševalna vaja: utečeno in uigrano delovanje ekip, nova tehnična oprema in bolje usposobljeni reševalci.

Objavljeno
09. oktober 2013 17.13
Predor Karavanke vaja
Blaž Račič, Jesenice
Blaž Račič, Jesenice
Jesenice – Prve ocene po veliki reševalni vaji posredovanja v prometni nesreči v cestnem predoru Karavanke, ki je potekala v torek zvečer in v kateri je sodelovalo več kot 700 udeležencev, kažejo, da so reševalci in vse druge pristojne službe precej bolje opremljeni in organizirani za primere množičnih nesreč v predoru.

V cestnem predoru Karavanke se je v torek zvečer za vajo avtobus zaletel v osebno vozilo, zaradi nenadnega zaviranja pa so trčila še tri osebna vozila, en avto pa je zagorel. Promet v predoru je obstal, v njem pa so ostali ujeti še številni drugi potniki. Na kraj nesreče so prvi prihiteli avstrijski gasilci, vendar poškodovanim niso pomagali, kar bi bilo lahko videti nehumano. Pa vendar je pomembno, da so gasilci najprej omejili in pogasili požar, saj bi se lahko še razširil in povečal nevarnost tako za ponesrečence kot tudi za reševalce. Nekaj minut za avstrijskimi gasilci so na kraj nesreče sredi cestnega predora prišli še jeseniški poklicni gasilci, ki so za pot od gasilskega doma porabili 16 minut, kar je za devet minut hitreje kot na vaji pred štirimi leti.

V popolni in za posredovanje v predorih prirejeni opremi so gasilci nato odstranili poškodovane avtomobile in začeli ponujati pomoč ponesrečencem. Pri odstranjevanju vozil so si pomagali s posebno opremo, pri tem pa ni nepomembno, da se morajo vozniki v primeru nesreče v predoru čim hitreje umakniti s kraja nesreče, ključe pa pustiti v avtu, s čimer reševalcem omogočijo, da lahko hitreje umaknejo vozila, ki otežujejo dostop reševalcev do mesta nesreče v predoru.

Število gasilcev na kraju nesreče v predoru se je počasi povečevalo, saj so profesionalnim na pomoč začeli prihajati še prostovoljni gasilci iz prostovoljnih društev s širšega območja Jesenic, ki so jih v zadnjih letih dodatno usposobili za posredovanje v predoru, podobno se je povečevalo tudi število avstrijskih gasilcev.

Dogajanje je bilo za opazovalce videti realistično: gasilci so hiteli sem in tja (z najbolj zagnanih gasilcev je pot tekel skorajda v potokih), pomagali ponesrečencem in jih odvažali, usmerjali promet, po prenovljeni radijski zvezi usklajevali ukrepe z reševalci pred predorom.

Med tem so tik pred predorom kranjski poklicni gasilci postavili novo mobilno reševalno postajo z vso potrebno opremo za oskrbo 20 poškodovancev, zdravniki in drugo osebje pa so začeli sprejemati prve ponesrečence, ki so imeli različne poškodbe, nekaj se jih je zastrupilo z ogljikovim monoksidom. Najbolj poškodovane so odpeljali v jeseniško bolnišnico, pri tem pa so si pomagali tudi s helikopterjem, ki so ga kljub deževnemu vremenu in megli vključili v reševalno akcijo.

Bolje kot pred štirimi leti

Na prvi pogled je reševanje potekalo precej bolje kot pred štirimi leti, ko so s podobno vajo in analizo odkrili številne pomanjkljivosti v konceptu reševanja, neustreznosti nekaterih delov reševalne opreme, nedelovanja tehničnih naprav (radijskih zvez), jezikovnih ovir pri koordiniranju ukrepov reševalcev z obeh strani meje. Kot je dejal Jernej Hudohmet, vodja gorenjskega centra uprave za zaščito in reševanje ter poveljnik civilne zaščite za Gorenjsko, so tokratno vajo pripravili z namenom, da uporabijo novo opremo in preverijo dopolnjen koncept reševanja. Dodal je še, da je tudi zaradi krize dinamika nabave potrebne opreme malo počasnejša, dopolnili pa jo bodo v dveh letih.

Posredovanje gasilcev in reševalcev ter vseh drugih služb so skrbno spremljali številni ocenjevalci, ki so sproti zapisovali opažanja o posamičnih postopkih reševalne akcije. Zapiski jim bodo koristili za analizo reševalne vaje, ki jo bodo po besedah Jerneja Hudohmeta dokončali do konca letošnjega novembra.

Vajo je spremljal tudi minister za obrambo Roman Jakič, ki je poudaril velik pomen koordinacije vseh reševalnih ekip in ocenil, da je bila vaja videti zelo profesionalna. Tudi Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite Slovenije, je dejal, da je bil v primerjavi z vajo iz leta 2009 viden velik napredek, delovanje vseh služb pa je ocenil za utečeno in uigrano. Tudi dr. Janez Pšenica, predstojnik kirurškega oddelka jeseniške bolnišnice, je poudaril velik pomen usklajenega delovanja vseh reševalnih služb in spomnil, da je bila to pomembno tudi leta 2011, ko so posredovali pri reševanju številnih ponesrečencev v železniški nesreči na Jesenicah.