Kolesarju zaprla pot z avtom in ga stlačila vanj

Ljubljana – Miloš Miladinović, ki so ga pravnomočno obsodili zaradi ugrabitve znanca avgusta lani, bo namesto dveh let za zapahi preživel leto in štiri mesece. Višje sodišče je sodbo namreč spremenilo tako, da je povzročitev lahke telesne poškodbe vključilo v kaznivo dejanje ugrabitve ter posledično spremenilo oziroma znižalo izrečeno kazen.

Miladinovića so februarja obsodili na enotno kazen dve leti zapora, ker sta skupaj s še enim moškim po imenu Janko, čigar natančne identitete sodišču ni uspelo ugotoviti, ugrabila znanca in ga prisilila, da mu je podpisal potrdilo o odplačilu dolga.

Ko se je moški peljal po ljubljanskem naselju Šiška, sta se obdolženi in njegov sovoznik z osebnim avtomobilom pripeljala za njim in ga večkrat zadela v zadnji del kolesa, nato pa mu z avtom zaprla pot. Sovoznik je izskočil iz vozila, da bi ga prepričal, da sede vanj, a ker ni hotel, sta se začela prerivati. Med prerivanjem je izstopil še obdolženi in kolesarja udaril, nato ga je sovoznik potisnil v avtomobil. Vzela sta mu mobilna telefona, SIM-kartici ter ključe stanovanja in pisarne.

Grozil z nožem

Obdolženi je nato odpeljal proti Rožni dolini, medtem ko je njegov sovoznik klečal na kolesarju, mu je obdolženi vkleščil nogo. Ko so se ustavili, ga je obdolženi prisilil, da na predzadnjo stran notarskega zapisa o dolgu med obdolženim in njim, podpiše, da dolga v višini 27.000 evrov ni več. Pri tem mu je, ugotavlja sodišče, grozil, da ga bo zabodel z nožem in mu pobil družino pred njegovimi očmi. Zahteval je menda še, da mu čez nekaj dni izroči še 67 tisočakov, nato ga je odpeljal v Šiško, kjer ga je izpustil in mu vrnil odvzete predmete.

Oškodovanec je dogodek prijavil policiji, dogajanje na ulici pa je videla tudi naključna očividka. Čeprav je obdolženi zanikal očitke in dogodek opisoval drugače, je sodišče verjelo oškodovancu in očividcem. Miladinović je trdil, da se je z znancem oškodovancem želel le pogovoriti, medtem ko iz avta ni izstopil, temveč se je z oškodovancem ruval in prerival sodelavec; strinjal pa se je, da kolesar ni in ni hotel v avto in ga je njegov znanec zato potisnil vanj.

A je sodišče ravnanje obeh opredelilo kot ugrabitev, saj sta kolesarja zaprla v avto, da ga obdolženi prisilil v podpis notarske listine, kar bo pozneje uporabil kot potrdilo, da je njegov dolg v višini 27.000 evrov poplačan, poleg tega je hotel od njega dobiti še denarja. Med sojenjem je bilo mogoče slišati tudi, da je dolg menda izviral iz skupnega posla s prebežniki, omenjali so tudi nekaj imen, ki krožijo v javnosti zaradi domnevne vpletenosti v druge nelegalne posle.

Okrožno sodišče je Miladinoviću za ugrabitev prisodilo leto in štiri mesece zapora, za povzročitev lahke poškodbe devet mesecev in mu nato izreklo enotno zaporno kazen dveh let.

Obramba se je pritožila, višje sodišče je njene pritožbene navedbe sicer zavrnilo, sodbo pa spremenilo po uradni dolžnosti, in sicer tako da je ravnanje obdolženega opredelilo le kot kaznivo dejanje ugrabitve ter mu določilo leto in štiri mesece zapora.

Hotel izsiliti podpis in denar

Višji sodniki so se namreč ukvarjali z vprašanjem, ali uporaba sile ali grožnje, ki je zakonski znak prisiljenja in s tem tudi ugrabitve, zajema tudi lahko telesno poškodbo. Oškodovanec je po mnenju sodišča utrpel poškodbe, ki so na spodnji meji lahkih telesnih poškodb in jih zato sodišče me more šteti za samostojno kriminalno okoliščino.

Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da kaznivo dejanje ugrabitve v konkretnem primeru vključuje tudi lahko telesno poškodbo, in dodaja, da je neupravičeno in nesmiselno storilca dvakrat kaznovati za isto kaznivo dejanje. Zato je to dejanje opredelilo le kot ugrabitev in določilo kazen leta in štirih mesecev, ni pa se strinjalo z obrambo, da gre za stek kaznivih dejanj protipravnega odvzema prostosti in izsiljevanja oziroma samovoljnosti. Res je, da gre tudi za protipravni odvzem prostosti, a je ta vsebovan v ugrabitvi, saj obtoženi ni imel oškodovanca v vozilu samo zato, da mu protipravno odvzame prostost, ampak zaradi izsiljevanja, kar vse vodi k sklepu, da gre za kaznivo dejanje ugrabitve, so zapisali višji sodniki.