»Kordež je v Merkurju veljal za kult oziroma boga«

Kranj – Z zaslišanjem nekdanjega predsednika uprave Merkurja Bineta Kordeža se bo 2. decembra na okrožnem sodišču v Kranju nadaljeval postopek proti nekdanjim članom in nadzornikom Merkurja, katere Merkur, d. d., v stečaju zaradi oškodovanja pri preprodaji trgovskega centra na Primskovem toži za devet milijonov evrov s pripadki.

Še pred dvema mesecema se je zdelo verjetno, da bi utegnili Goran Čelesnik, Milan Jelovčan, Branko Dernovšek, Marta Bertoncelj in Jakob Piskernik z Merkurjem, d. d., v stečaju skleniti poravnavo, vendar je bil, kot smo izvedeli včeraj, predlog poravnave za stečajno upraviteljico Simono Goriup prenizek. Kot smo že poročali, je prvotoženi Bine Kordež zamudil z odgovorom na odškodninsko tožbo, zato mu je sodišče že aprila lani z zamudno sodbo naložilo plačilo sorazmernega dela odškodnine. Sodniku Aleksandru Urankarju ni preostalo drugega, kakor da odredi zaslišanje navzočih toženih.

Nekdanji član uprave Goran Čelesnik, pristojen za komercialo, 23 let je bil zaposlen v Merkurju, je pojasnil, da je »po vseh letih garanja za to podjetje zelo razočaran in tudi presenečen, ker je med toženimi«, saj o poslu med Merfinom, katerega 4,92–odstotni delež je imel, in Merkurjem, ni bil obveščen. »Lastninjenje je odobrila politika in Kordež nas je običajno, ko je bilo kaj pomembnega, poklical v sejno sobo v 6. nadstropju in povedal, kaj namerava. Predstavljena nam je bila pogodba in kje naj se podpišemo. Če je ne bi, si moral oditi. S Kordežem sem se sicer zaradi različnih pogledov o tem, kakšne ukrepe je treba sprejemati v krizi, razšel že v letu 2009, marca 2010 pa sem bil nato razrešen. Moje pristojnosti so bile sklepanje pogodb v višini enega milijona evrov, medtem ko je vse drugo imel pod nadzorom Kordež, ki je bil usposobljen financar, imel je skorajda neomejena pooblastila, pisal je tudi zapisnike... Delal je individualno, veljal je za kult oziroma boga,« je navedel Čelesnik.

Milan Jelovčan, 20 let zaposlen v Merkurju, od leta 1996 naprej kot član uprave pristojen za organizacijo in informatiko, je pojasnil, da je ob odsotnosti Kordeža prav on, ki je bil med vsemi člani uprave največ na sedežu družbe, podpisoval številne dokumente. »Za ta sporni posel, kar je že ugotovilo tudi višje sodišče, pa nisem vedel. V konkretnem pravnem poslu so bile tri pogodbe, a jih nisem prebral in se tudi o njih pozneje nisem pozanimal, saj sem zaupal, da ni nič spornega,« je dejal Jelovčan.

Tudi nekdanja nadzornika Branko Dernovšek in Jakob Piskernik (bil je tudi direktor Merkurja od leta 1977 s krajšim presledkom vse do upokojitve leta 1998) sta včeraj na sodišču zatrdila, da spornem poslu nista bila obveščena in da v letnih konsolidiranih poročilih ni bilo navedeno nič, kar bi lahko bilo sporno. »Ko sem izvedel za te zadeve iz časopisov in potem tudi iz gradiva v sodnem postopku, me je močno prizadelo in še zdaj težko prenašam ... Kaj takega se ne bi smelo zgoditi,« je dejal Piskernik. Dernovšek pa je v priglasitvi stroškov med drugim navedel, da zaradi te zadeve štiri leta moten spanec.

Sodnik je presodil, da se narok v delu, ki zadeva tožbeni zahtevek zoper Dernovška in Piskernika, že lahko zaključi. Odločba bo strankam poslana pisno, je napovedal, nato pa določil še datum nadaljevanja obravnave proti Čelesniku, Jelovčanu in Bertoncljevi.