Kovačič ga čaka na Dobu, njega pa od nikoder

Krško – Namesto pričakovanega izreka sodbe Janku Hriberšku je pred sodnimi počitnicami sledilo presenečenje. Tožilec Robert Renier je namreč razširil obtožnico in Hriberšku pripisal še en rop na Raki.

34 letnemu Janku Hriberšku, ki je bil kot inštruktor avto šole zaradi goljufij, ker je naprej prodajal kupone za ure, ki jih je dobil od kandidatov, na brežiškem sodišču obsojen na enajst mesecev zapora, zdaj očitajo enaindvajset vlomov na območju Dolenjske in Posavja.

Za zadnjega na Raki, ki mu ga je naknadno pripisal tožilec, se ni mogel opredeliti, saj mora prej razmisliti, ali je bil zraven ali ne. Tudi pri tem ropu na Raki sta izginila zlatnina in denar, sicer pa so prišli v poštev vsi vrednejši predmeti.

S telefonskim imenikom na rop

Večino ropov, ki so se zgodili lani, je Hriberšek opravil skupaj z Mariom Herakovičem, ki je s tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde in bil po preklicu pogojne obsodbe obsojen na štiri leta in štiri mesece zapora. In če Hriberšek potrebuje čas za premislek o vlomu, pa se je Herakovič kot priča brž spomnil vseh podrobnosti.

»Kazniva dejanja sva izvrševala, ker sva imela oba dolgove, Hriberšek je bil različnim ljudem dolžan do sto tisoč evrov,« je povedal Mario Herakovič. Priznal je, da sta kradla večinoma zlato in denar. Denar sta si razdelila, zlato pa prodala v odkupovalnici zlata. Na vprašanje, kako sta določala tarče, je povedal, da sta se včasih peljala kam naključno, sicer pa sta s seboj vozila telefonski imenik, s klicem preverila, ali je kdo doma, ali pa pozvonila na hišni zvonec, in če nikogar ni bilo, sta šla v akcijo.

»Če povem vse, ne pride več ven«

Kot priča je bil zelo zgovoren tudi Aleš Kovačič iz Spodnjega Starega Grada, ki je hranil ukradene predmete in bil ob priznanju krivde zaradi prikrivanja obsojen na osem mesecev zapora. To je sicer zanemarljivo v primerjavi s kaznijo zaradi tatvin, vlomov, goljufij in krive ovadbe, za kar je bil obsojen na štiri leta zapora.

Kovačič, ki nam je pred sodno dvorano zaupal, da Hriberška, ki mu je dolžan vsaj še 1500 evrov in bo to moral enkrat poravnati, čaka na Dobu, je z veseljem povedal vse, kar so ga vprašali, in še več. Da je od Hriberška kupoval stvari, ki ji je ta nakradel. Ukradeno robo naj bi mu ta pripeljal petkrat ali šestkrat. Kovačiča ni motilo, da so bile stvari ukradene.

»Meni je bilo najbolj pomembno, da nisem kradel jaz in da je bila cena prava,« je priznal Kovačič, ki pa naj bi se vedno pozanimal, s katerega konca je ukradeno blago. »Zanimalo me je, od kod je roba, da sem vedel, v katero smer prodajati,« je bil previden Kovačič. Ker je Hriberšek po njegovem mnenju živel na veliki nogi, »imel je fino življenje, iz gostilne v gostilno pa kurbice okrog sebe«, je bil po Kovačičevih navedbah dolžan na deset tisoče evrov. Tudi sam mu je posodil denar, ki pa ga obtoženi še ni v celoti vrnil.

»Hriberšek ve, kaj je zajebal, če mu pa kaj ni jasno, lahko povem še za kakšne tri ali štiri vlome, vsaj trije so taki, za katere tudi vi ne veste; pri tistem v Leskovcu si je celo roko zlomil,« se je proti tožilcu pomenljivo obrnil Kovačič. Potem pa je ugotovil, da je »brez veze, da še kaj govorim, saj se potem Hriberšek ne bo videl iz zapora«.

Bolan in odvisen od iger na srečo

Hriberšek, ki je v osebnem stečaju, je v zagovoru povedal, da je odvisen od iger na srečo, da ima duševne težave in da ni mogel obvladovati svojih dejanj. Njegov zagovornik Boštjan Podgoršek je predlagal, naj sodišče angažira izvedenca psihiatrične stroke, ki naj bi te navedbe potrdil. A sodišče ga ni uslišalo.

Na začetku septembra bo zaslišalo še priče iz domnevnega ropa na Raki in izreklo sodbo. Do takrat pa Hriberšek ostaja v hišnem priporu, kar se soobtoženim ne zdi prav. Poleg tega Kovačič trdi, da Hriberšek tudi v hišnem priporu komunicira s »sumljivimi« prijatelji.