Kriminalisti obiskali DUTB

Kriminalisti so pregledali dokumentacijo in poslovne prostore DUTB, zanimajo jih svetovalne pogodbe. Cerar brez komentarja.

 

Objavljeno
15. oktober 2015 08.31
Posodobljeno
15. oktober 2015 08.31
Nejc Gole, Maja Grgič, gospodarstvo, Je. G., Delo.si
Nejc Gole, Maja Grgič, gospodarstvo, Je. G., Delo.si

Ljubljana − Kriminalisti po zadnjih informacijah še vedno izvajajo preiskavo v prostorih Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki se je začela zjutraj. Na DUTB pravijo, da naj bi bila končana v kratkem. Preiskujejo sum zlorabe položaja v povezavi izplačili računov v znesku približno 2,8 milijona evrov.

Predkazenski postopek je NPU začel marca 2015 na podlagi prijave Računskega sodišča RS, preiskovalci pa zbirajo obvestila in dokaze ter izvajajo druge potrebne ukrepe na podlagi usmeritev in navodil Specializiranega državnega tožilstva RS.

Preiskava poteka v času primopredaje poslov na DUTB. Upravni odbor DUTB je namreč v ponedeljek imenoval Marka Simonetija za novega predsednika upravnega odbora, Imreja Balogha pa za novega glavnega izvršnega direktorja. Na teh mestih je zamenjala Larsa Nyberga in Torbjörna Månssona, v katera je vlada »izgubila zaupanje«.

Da NPU vodi predkazenski postopek proti DUTB, kjer jih menda zanimajo imenovanje Månssona za izvršnega direktorja in svetovalne pogodbe, ni nova novica. Tedanji glavni izvršni direktor DUTB Torbjörn Månsson je v intervjuju za avgustovsko številko Sveta kapitala komentiral: »Policija se z menoj ali DUTB o tem ni pogovarjala. Zato zadevo poznamo le iz novinarskih prispevkov, kjer so le neuradne informacije. Z NPU imamo neprestan dialog in smo jim na voljo z vsemi potrebnimi informacijami, veliko časa smo porabili za pojasnjevanje okoliščin drugim državnim ustanovam. Naročili smo tudi zunanjo mnenje odvetnikov, ki so pred poldrugim letom pregledali primer.«

V zaključku odvetniškega mnenja, ki ga je naročila DUTB, piše, da je bilo imenovanje Månssona skladno s pravili in da so odločitev o najemu Quartz+Co sprejeli neizvršni direktorji, tako da ni bilo konflikta interesov. »Seveda smo se zavedali tveganja konflikta interesov, kar je ugotovilo tudi računsko sodišče; v DUTB je tveganje konflikta interesov. S tem zavedanjem smo se tega lotili in poskrbeli, da so bila dejanja v skladu s pravili. Če je računsko sodišče zadevo predalo policiji, je ravnalo prav in jih popolnoma razumem. Če imajo enako obveznost kot mi, morajo sume prijaviti, čeprav nimajo dokazov. Mi imamo ogromno primerov, kjer sumimo na nepravilnosti, a nimamo dokazov. Denimo; kako se je lahko zgodilo, da je veliko posojilo slabo zavarovano. Nimamo dokaza, da je šlo za kriminalno dejanje, a sume moramo prijaviti,« je pojasnil Månsson. Dodal je, da bi bil vesel, če bi se ta zgodba raziskala in razjasnila: »Zdaj se namreč uporablja za diskreditacijo.«

DUTB se že ves čas svojega delovanja sooča z očitki o dragih zunanjih svetovalcih in o domnevnem konfliktu interesov pri najemu družbe Quartz+Co. V tej je namreč bil partner Torbjörn Månsson, zdaj že nekdanji izvršni direktor DUTB. Månsson je te očitke večkrat zavrnil, saj da se je iz izbora Quartz+Co izločil.

O svetovalnih pogodbah se je izreklo tudi računsko sodišče, ki je DUTB očitalo, da ni poslovala v skladu s predpisi in akti, ker je z dvema svetovalnima družbama, s kadrovsko agencijo, odvetniško pisarno in turistično agencijo sklenila pogodbe o izvajanju storitev brez postopkov javnega naročanja, kljub temu da vse storitve v skupni vrednosti 1,3 milijona evrov po vsebini ne predstavljajo izjeme od pravil javnega naročanja, ki jih določa zakon o ukrepih za krepitev stabilnost bank.

DUTB zatrjuje, da je pri pogodbah z družbami Quartz+Co (ki je zagotovila storitve organizacije in postavitve družbe), Zolfo Cooper (finančne storitve), Hansahandelshaus (finančne storitve) in Pedersen&Partners International (iskanje kadrov), z odvetniško družbo Šelih & partnerji (pravno svetovanje) ter s Turistično agencijo Sonček (posredništvo pri nakupu letalskih kart) ravnala skladno z določili omenjenega zakona glede javnega naročanja.

Računsko sodišče je tudi ugotavljalo, da DUTB pri sklepanju pogodb z zunanjimi svetovalci v skupni vrednosti okoli tri milijone evrov ni upoštevala načel dobre prakse upravljanja pogodb, ker pred sklenitvijo pogodb ni opredelila vsebine in obsega storitve, ni ocenila ponudb in ni nadzirala izvajanja pogodb.