Kristijan Kamenik tokrat priznal krivdo

Reka - Ko je Uskokova tožilka Sajonara Čulina včeraj na začetku ponovljenega sojenja tako imenovani Kamenikovi skupini končala prebiranje obtožnice, je kazenska sodnica reškega županijskega sodišča Ika Šarić enajsterici z zatožne klopi ukazala, naj se opredelijo do očitkov. A če so na prvem sojenju skoraj soglasno trdili, da so nedolžni, se je danes zgodil presenetljiv preobrat. »Kriv sem,« je bilo slišati kar osemkrat, tudi iz ust 38-letnega Konjičana Kristijana Kamenika. Na sojenju leta 2009, sodba je potem zaradi manjših napak padla na hrvaškem vrhovnem sodišču in je treba prvostopenjski proces zdaj ponoviti, Kristijan Kamenik ni hotel niti slišati o tem, da je bil reški heroinski kralj oziroma vodja združbe, ki je od začetka leta 2007 do njenega razbitja marca 2008 kvarnerske odvisnike preskrbovala s heroinom.

Obtožnica je kljub temu ostala enaka. Sajonara Čulina Slovencu še naprej očita, da je v začetku leta 2007 na Reki ustanovil združbo za preprodajanje heroina, ta pa je potem pod njegovim poveljevanjem kar leto dni prodajala belo smrt po vsem Kvarnerju.

Po prvi točki obtožbe je Slovenec od neznancev nabavil najmanj 2,68 kilograma heroina, ki sta ga nato z Rečanom Marijanom Surjanom po uličnih preprodajalcih spravljala v promet. Še prej je za njiju Bolgar Ivaylo Aleksandrov drogo prepakiral v vrečice, primerne za preprodajanje.

Po drugi točki obtožbe se je Kamenik povezal z Mustafom Beganovićem, živečim v Bosni, od njega dvakrat kupil heroin, ki mu ga je nato šofer pripeljal na Reko, da ga je lahko dal v nadaljnjo preprodajo. Enkrat je bilo heroina za kilogram, drugič pa 974 gramov. Kamenikova združba - tako trdijo v Uskoku - je na reškem območju prodala več kot štiri kilograme in pol heroina.

Ponovljenim besedam obtožbe je sledilo Kamenikovo priznanje: »Kriv sem. Toda ni bilo preprodanega toliko heroina, kot piše v obtožnici, ampak manj.« Sodnica Ika Šarić ga je opozorila, da potem to pomeni, da se ne strinja z obtožnico in meni, da je nedolžen. »Ne, saj sem rekel, da sem kriv za vse, kar piše v njej, le toliko heroina ni bilo v igri,« je vztrajal Konjičan.
»Zame pa vaša izjava pomeni, da niste krivi,« mu je odvrnila sodnica, zato mu na začetku sojenja ni dala priložnosti za zagovor.

Da so krivi, je za Kamenikom dejalo še osem obtožencev, le trije so vztrajali, da so nedolžni. »Tako pa je le zato, ker so majhne ribe in jim priznanje ne bi prineslo znižanja že tako nizkih kazni,« nam je dejal eden njihovih odvetnikov. Na prvem sojenju je Šarićeva enajsterico obsodila na skupaj 57 let in pol zapora, največ, in sicer na osem let, prav Kamenika. »Ker je peterica v priporu že skoraj tri leta, računajo, da bodo s priznanjem dobili še nižje kazni, kot so jih prvič,« je dodal odvetnik.

Tožilka se sicer na uvodni razpravi - sojenje se nadaljuje jutri - ni zadovoljila le z branjem obtožnice. V času prvega sojenja na Hrvaškem še niso imeli zakona o odvzetju protipravno pridobljene premoženjske koristi, zdaj pa je uveljavljen že nekaj časa in nanj je opomnila tudi Čulinova. Zato je tričlanskemu senatu predlagala, naj obtožencem hkrati z izrekom zaporne kazni izreče tudi ukrep povračila tistega, kar so nezakonito zaslužili s preprodajanjem heroina.

Če bo obveljala njena zahteva, bo moralo 11 članov Kamenikove skupine v hrvaški proračun nakazati več kot 150.000 evrov. Največ od vseh, 400.000 kun ali 55 tisočakov, bo moral plačati prav Kamenik, saj je kot šef združbe po prepričanju hrvaških organov pregona z umazanim poslom tudi najbolje služil.