V zadevi Kamenik zdaj stavijo na anonimno pričo

Obtoženi štirih umorov v Tekačevem leta 1997 je danes na sodišču ponovno zavrnil krivdo. Glavna obravnava se začne septembra.

Objavljeno
23. junij 2015 10.26
Posodobljeno
23. junij 2015 10.26
Sojenje Kamenik
Špela Kuralt, Celje
Špela Kuralt, Celje

Celje – Kristijan Kamenik je na Okrožnem sodišču v Celju znova zavrnil krivdo za štirikratni umor v Tekačevem pred 18 leti. Zagovornik Tomaž Bromše in tožilec Edvard Ermenc sta naštela številne dokaze, ki naj se izvedejo na tretjem sojenju. Če jim bo sodnica Jožica Arh Petkovič ugodila, se obeta še en sodni maraton.

Kameniku zaradi umora 73-letnega Štefana Poharca, njegove 75-letne žene Frančiške in njunih podnajemnic, 36-letne Helene Krušlin in njene 17-letne hčere Viktorije, sodijo že tretjič. Prvič so ga leta 1999 obsodili, na ponovnem sojenju je bil oproščen, a je sodbo višje sodišče leta 2004 razveljavilo. Tretje sojenje so prestavili za nedoločen čas, ko je Kamenik zaradi preprodaje heroina sprva pristal v srbskem, nato v hrvaškem priporu in zaporu.

Kaže, da bo tudi tretje sojenje za umore v Tekačevem dolgo. Zagovornik Bromše je zahteval izločitev listin in dokazov iz hišne preiskave 8. aprila 1997, mesec dni po dogodkih v Tekačevem. Dejal je, da je bila hišna preiskava nezakonita, ker odredba ni bila ustrezno obrazložena in se je nanašala na kaznivo dejanje, povezano z orožjem. Sodnica Jožica Arh Petkovič bo v prihodnjih dneh najprej presodila glede izločitve teh dokazov in vseh dokazov ter listin, ki so povezani z njimi.

Če teh dokazov sodišče ne bo izločilo, je Bromše predlagal neposredno zaslišanje več kot 50 prič, izvedencev in strokovnjakov. Poleg vseh, ki so jih zaslišali že na prvih sojenjih, je seznam prič podaljšal še za nekaj novih imen. Predlagal je še, naj preberejo vse listine in pregledajo vse videoposnetke, ki so jih posneli ob ogledu kraja dogodka, pri ogledu videoposnetkov pa naj bodo navzoči vsi izvedenci, ki so podali svoja mnenja.

Obramba je predlagala, naj sodišče pridobi tudi spis s sodišča v Šmarju pri Jelšah, s katerim naj bi dokazali, da Poharca nista imela omembe vrednega premoženja in da so bili zaradi dediščine spori v družini, kar naj bi potrdile tri nove priče. Bromše je že med predlaganimi dokazi nakazal, da bo veliko govora o verodostojnosti prič in izvedencev, predlagal je tudi novega izvedenca sodnomedicinske stroke, ki naj bi povedal natančno, kdaj so žrtve umrle. Strokovnjaki z Agencije za okolje pa naj povedo, kdaj se je 4. marca 1997 znočilo, kaj bi torej morebitne priče sploh lahko videle.

Tožilstvo je s policijo v to sojenje pripeljalo nov dokaz, anonimno pričo, ki naj bi pojasnila, da sta se Poharc in Kamenik poznala. Ta priča se menda zaradi Kamenikovih brezkompromisnih dejanj boji za svoje življenje in življenja svojih bližnjih, zato ji morajo, kot je pojasnil Ermenc, zagotoviti anonimnost. Pričakovano je obramba novi priči nasprotovala, prav tako anonimnosti. »Če sodišče dovoli anonimnost, krši pravico do obrambe, do poštenega sojenja, krši pravico do soočenja. Torej da ima obtoženi pravico, da spozna vse lastnosti zaslišanih oseb, da jim lahko ovrže verodostojnost.« To je Bromše v nadaljevanju že poskušal storiti, ko je povedal, da se je ta priča pojavila šele leta 2010, da je bila procesuirana zaradi prometa z orožjem, zaprta v Mariboru in na Dobu, da ima dvojno državljanstvo in da od dogodka v Tekačevem do leta 2007 za Kamenika sploh ni vedela.

Tožilec je pa predstavil še en dokaz, in sicer posnetek Kamenikovega telefonskega pogovora, v katerem naj bi govoril o tem, da je treba sporne športne copate ukrasti, od koder so bili hranjeni. Copati, ki so jih pregledovali domači in tuji izvedenci, so bili dolgo časa glavni dokaz, da je bil Kamenik takrat v Tekačevem. Tožilstvo tokrat stavi še na nove metode in analize najdenih bioloških sledi, saj se je tehnologija v skoraj 20 letih zelo izboljšala.

Bromše je dokaznim predlogom nasprotoval. Glede telefonskih pogovorov je dejal, da naj se poslušajo vsi, saj naj bi jih tožilec želel iztrgati iz konteksta. Nasprotoval je tudi, da bi Nacionalni forenzični laboratorij opravljal nove analize, in dodal, da to lahko kvečjemu počne Inštitut za sodno medicino.

 

Očitno pa ima tožilstvo še več dokazov, ki jih ni predložilo. Bromše je zahteval vse dokaze in listine, ki se nanašajo na ta postopek. Višji državni tožilec Ivan Žaberl je pojasnil, da je bilo opravljenih še več poizvedb, ki se nanašajo na postopek zoper neznanega storilca, in da teh pač ni treba dati iz rok. Da je bila tudi druga oseba s Kamenikom v Tekačevem, tožilstvu in policiji še ni uspelo dokazati. Sojenje se bo nadaljevalo septembra.