Tiskane izdaje
Ljubljana – Kaj se je v resnici zgodilo, bo pokazal pravdni postopek, v katerem Daut Nezović na Okrajnem sodišču v Ljubljani toži Edina Žunića. Nezović namreč trdi, da mu Žunić ni vrnil posojenega denarja, Žunić pa bo poskušal dokazati, da je dolg vrnil, in to z obrestmi vred.
Pravdni postopek je posledica kazenskega postopka, ki je epilog na prvi stopnji dobil s sodbo okrožnega sodišča januarja letos. Korenine spora med obema akterjema segajo v sredino februarja 2013, ko sta se z avtomobilom, ki ga je vozil 34-letni Žunić, z 49-letnim Nezovićem pripeljala do odcepa za Prežganje na območju Besnice v okolici Ljubljane. Kmalu se je vnel prepir, ki se je krvavo končal. Žunić je v kazenskem postopku zatrdil, da ga je med vožnjo Nezović začel zabadati z nožem, sam pa se je branil s strelnim orožjem. Pištolo si je, tako je prepričeval sodišče, priskrbel, ker je imel z Nezovićem slabe izkušnje, saj naj bi ga ta izsiljeval za denar, temu pa ni videl konca. Nezović pa ravno obratno, da je bil on žrtev, z uporabo noža pa se je poskušal ubraniti strelskega napada.
Pištola in nož
O vzroku za medsebojni brutalni obračun je imel na sojenju vsak svojo različico zgodbe, s katero sta poskušala prepričati sodišče. Nezović je trdil, da se je vse skupaj začelo, ko mu Žunić ni vrnil izposojenih 20.000 evrov. Med vožnjo z avtomobilom ga je tako tistega februarskega večera, kot je v zagovoru povedal Nezović, Žunić s pištolo ustrelil v trebuh. Da bi se ubranil, je iz torbice potegnil nož in večkrat zamahnil proti Žuniću. Ta pa je med drugim pripovedoval, da si je od Nezovića res izposodil 16.500 evrov, težave pa so se začele takoj, ko mu jih je 6000 vrnil. Pozneje mu je Nezović menda rekel, da 6000 evrov ni delno poplačilo glavnice, ampak je s tem odplačal samo obresti. Na koncu je menda Žunić svojemu takrat še kolegu odštel skupaj 29.000 evrov. Vendar o plačilih ni predložil prav nobenega dokazila, policiji pa izsiljevanja ni naznanil.
Sodni senat okrožnega sodišča je po končanem dokaznem postopku ugotovil, da je Nezović prvi napadel Žunića z nožem, nato pa je dogajanje eskaliralo in Žuniću ni preostalo drugega, kot da se ubrani z uporabo pištole. Ker se je napad z nožem nadaljeval tudi po tem, ko sta oba ranjena že izstopila iz avtomobila, se je Žunić sicer imel pravico braniti, vendar je pri tem pretiraval. Nezovića je zato zaradi hude telesne poškodbe obsodilo na tri leta in tri mesece zapora, Žunića pa zaradi poskusa uboja ob prekoračenem silobranu in za posest orožja na štiri leta in osem mesecev zapora. Obe strani sta se na sodbo pritožili na višje sodišče, ki pa svoje odločitve še ni sprejelo.
Nezović, nezadovoljen z ugotovitvami kazenskega senata, zdaj toži Žunića in zahteva, da ta prizna, da mu izposojenega denarja nikoli ni vrnil. Njegov pooblaščenec je na začetku, po tem, ko poskus poravnave ni bil uspešen, v spis vložil štiri listine slovenskih in srbskih pravosodnih organov o tem, da Nezović ni v nobenem drugem postopku in da v Srbiji še nikoli ni bil pravnomočno obsojen. S temi podatki skuša tudi dokazati, da Nezović ni nevaren človek, kot ga poskuša prikazati Žunić.
Sodišče je na koncu pooblaščenki toženega Žunića odredilo osemdnevni rok za preučitev v spis vloženih novih listin in nadaljevanje pravde preložilo za nedoločen čas, ker mora počakati na kazenski spis, ki pa je zaradi obravnavanja pritožbe, kot že rečeno, na višjem sodišču.
