Kurir kradel in uničeval sodne spise prekrškarjev

Ljubljana – Nekdanji kurir na ljubljanskem okrajnem sodišču bo lahko kar štiri leta, če bo sodba na koncu tudi pravnomočna, razmišljal o tem, ali se mu je zaradi 1380 evrov protipremoženjske koristi splačalo izmakniti prekrškovne spise, ko jih je moral skupaj s pritožbo nesti na višje sodišče ter pri tem tistim, ki so se v njih znašli in za to pristavili določeno vsoto denarja, omogočil izognitev kaznim zaradi vožnje avtomobila v vinjenem stanju in posledično odvzema vozniškega izpita.

Kazen bi bila po vsej verjetnosti še precej višja, če tožilstvo pred koncem sojenja zaradi zastaranja ne bi umaknilo del očitkov iz obtožbe, kjer gre, kot je ob razglasitvi sodbe povedala sodnica Alja Kratovac »za cel sklop kaznivih dejanj, kjer se je Ljubinku Kovačeviću očitalo, da je odtujil in uničil spise Okrajnega sodišča v Ljubljani«. Spomnimo, da je bil Kovačević na prvem, sicer razveljavljenem sojenju, zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja uničenja uradne listine in jemanja podkupnine obsojen na enotno osemletno zaporno kazen. Tokrat je bil tako obsojen le zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja jemanja podkupnin.

Celoten postopek je tekel v dveh delih. Najprej je svojim »strankam« s pomočjo odvetnice omogočil spisati pritožbo, nato pa je spis, ko ga je skupaj s pritožbo nesel na višje sodišče, izmaknil. Nadrejeni morda za njegovo početje nikoli ne bi izvedeli, če se v zgodbi ne bi pojavil Franc Martinčič. Temu sta zaradi vožnje pod vplivom alkohola grozila 917 evrov visoka kazen in odvzem vozniškega dovoljenja. Kot izhaja iz sodbe, ga je Kovačević o tem, da je zaposlen na sodišču kot kurir in da reši lahko njegovo težavo, seznanil leta 2007 na avtosejmu v Ljubljani in mu pustil telefonsko številko.

Novembra tistega leta, ko je bil obdolžilni predlog že na okrajnem sodišču, je Martinčič poklical Kovačevića, ta pa mu je naročil, naj prinese 300 evrov za stroške odvetnice, ki bo napisala pritožbo na izrečeno kazen. Hkrati je še zahteval, naj s prošnjo na kočevskem okrajnem sodišču zahteva, da se primer preseli v Ljubljano, kar je Martinčiču tudi uspelo, ter od Martinčiča v zameno za izmaknitev spisa terjal nagrado v višini kazni, ki jo bo sodišče izreklo. Ves pogovor je Martinčič tudi snemal in posnetek predvajal predsednici ljubljanskega okrajnega sodišča ter policiji. Ko so Kovačevića vzeli pod drobnogled, so ugotovili, da kot posrednik sodeluje tudi Rasim Đogić.

Ta je Borisu Bergantu, Milan Dorerju in Huseinu Mahmutoviću s pomočjo zveze na okrajnem sodišču, torej Kovačevića, v zameno za podkupnino ponujal možnost, da zaradi vožnje pod vplivom alkohola na koncu ne bi bili kaznovani. Seveda po vnaprej, zgoraj opisanem, postopku. Zaradi pomanjkanja dokazov sta bila tako Dorer kot Bergant na koncu oproščena obtožbe, obtožbo zoper Mahmutoviča pa so zaradi zastaranja umaknili. Na Kovačevića se je sicer obrnil tudi Drago Žnidaršič, ki je bil kot tehnični preglednik zaposlen v eni izmed ljubljanskih avtohiš. Ta je februarja 2009 poklical Kovačevića in se mu predstavil kot »grešnik« oziroma tisti Drago, za katerega je enkrat že uredil zadeve.

Zaradi odklonitve alkotesta se je spet znašel v prekršku in tako se je moral zglasiti na sodišču. V zameno za ureditev zadeve je Kovačević od njega kot protiuslugo terjal, da mu v avtohiši uredi tehnični pregled za sinov avto, ki ni bil tehnično brezhiben. To je Žnidaršič tudi storil, Kovačeviću pa dal najprej 400 evrov, nato pa še 500 evrov podkupnine. Uslugo od takratnega kurirja pa si je zaželel tudi tajni policijski sodelavec Brane. Kovačević je od njega zahteval najprej 150 evrov, saj, kot mu je povedal, »brez para nema ništa«. Ob izročitvi celotnega spisa pa še 1000 evrov. Sodnica je pojasnila, da je bil Kovačević v pogovoru z Branetom zelo odziven in nikakor ni, kot je bila prepričana obramba, policija pri njem izzvala kaznivega dejanja.

Žnidaršič je krivdo priznal že na prvem sojenju, ki je bila zaradi zmotno in nepopolnega ugotovljenega dejanskega stanja razveljavljena. Takrat se je pogodil za pogojno kazen. Kaznivo dejanje je takrat že priznal tudi Đogić, ki se je pogodil za leto dni zapora, ki jih je odslužil s 730 urami družbenokoristnega dela.