Kurirčki in uživalci

Ko policisti razbijejo večjo kriminalno združbo, ki se ukvarja s preprodajo trdih drog, je nekaj dni gneča v metadonskih ambulantah, nato pa na trg pridejo novi ponudniki.

Objavljeno
05. januar 2007 21.31
Matej Košir, dopisnik Dela iz Posavja
Ko policisti razbijejo večjo kriminalno združbo, ki se ukvarja s preprodajo trdih drog, je nekaj dni gneča v metadonskih ambulantah, nato pa na trg pridejo novi ponudniki. Povpraševanje je torej gonilna sila večmilijardnega posla, s katerim se financirajo celo vojne po svetu. Po podatkih urada združenih narodov za droge se je letos pridelava opijskega maka v Afganistanu povečala za skoraj 60 odstotkov in skoraj lahko zadovolji potrebe ilegalnega svetovnega trga po heroinu. Zato tudi ni čudno, da so se cene opiatov na splošno v Evropi precej znižale. Vojaška in gospodarska pomoč mednarodne skupnosti in koalicijskih sil, med katerimi je tudi Slovenija, nima bistvenega vpliva na pridelavo opija v Afganistanu, ki je pravzaprav ušla nadzoru. Lahko bi tudi rekli, da je to dokaz umirjanja razmer v tej državi in uspešnosti poskusa njene demokratizacije, pri katerem sodelujemo tudi sami.

Samo zmanjševanje ponudbe ne more biti zdravilo za približno 8000 Evropejcev, ki vsako leto umrejo zaradi drog, še posebno ne za depresivne in samomorilske nacije. Dejstvo je, da slovenska policija in carina pri preprečevanju prometa z mamili naredita veliko, kajti ponudbe očitno ni mogoče zajeziti, dokler obstaja povpraševanje. Skrb zbujajoče pa je, da kriminalne združbe pri tem izrabljajo zaupljivost mladih Slovencev, ki brezglavo iščejo svojo priložnost v življenju. Aretacije »naših« kurirjev v tujini so nekaj vsakdanjega, slovenska vozila in potne listine so z vstopom v Unijo postali verodostojen mehanizem za opravljanje ilegalnih poslov ... Slovenci tudi nismo več samo kurirji na balkanski poti tako kot v Evropi, tudi pri nas strmo narašča število uživalcev. Ali zato, ker so ideali v današnji družbi teže dosegljivi, kot so bili nekoč, ali zaradi česa drugega, je vprašanje za globljo analizo. Morda pa mladi zgolj potrebujejo drugačno priložnost in bi veljalo razmisliti, da bi sredstva za mednarodne misije, kot je afganistanska, ki lahko prinesejo dvomljive učinke, na domači fronti porabili za šolanje, zaposlovanje in usmerjanje mladih v življenje.