Lani oproščen, včeraj obsojen na 12 let zapora

Ko so ljubljanski višji sodniki dali na tehtnico argumente tožilstva in zagovornika Mihe Kuniča, so sklenili, da ni nobenega dvoma, da je prav 26-letni Radenko Đurđević v noči na 19. januar 2009 izstrelil osem krogel in ubil 28-letnega Mustafo Rastoderja.

Objavljeno
18. februar 2011 20.46
Mitja Felc, kronika
Mitja Felc, kronika
Ljubljana - Za razliko od njih so prvostopenjski sodniki konec marca lani sklenili, da je obtoženi verjetno res bil navzoč pri umoru, a dokazov, da je prav on pritisnil na petelina, ni. Višji sodniki so dokaze še enkrat skrbno pregledali in Đurđevića zaradi uboja obsodili na 12 let zapora, kar je tri leta manj, kot je predlagal višji državni tožilec Janez Šinkovec.

Mustafo Rastoderja so našli mrtvega 19. januarja predlani v njegovem kletnem stanovanju na Litostrojski 10 v ljubljanski Šiški. Kaj hitro so ugotovili, da imajo opraviti s kaznivim dejanjem, saj je bilo v stanovanje vlomljeno, na žrtvi pa je bilo vidnih več strelnih ran. V ožji krog osumljencev je prišel tudi Radenko Đurđević, na katerem so našli štiri tipične sledi streljanja, dve na levi roki in dve na majici.

Poleg sledov delcev smodnika so se osredotočili tudi na njegovo sumljivo obnašanje po umoru, menili so še, da ima dovolj razlogov za maščevanje. Sestra obtoženega Đurđevića je bila namreč dekle umorjenega. Nobena skrivnost ni, da je bila z materjo v slabih odnosih (dan pred ubojem jo je celo surovo pretepla in zato končala v policijskem pridržanju), predvsem zaradi droge. Umorjeni je bil namreč preprodajalec, po mnenju tožilstva pa je obtoženi hotel z njegovo odstranitvijo pomagati svoji sesti. Izkazalo se je še, da je Đurđević močno navezan tako na sestro kot na mater.

Prvostopenjski sodniki so pri oceni dokazov dali prav zagovorniku Mihi Kuniču, da na zatožni klopi ne sedi morilec. Da ni nujno ravno on strelec, je na zaslišanju povedal tudi izvedenec balistične stroke Janez Golja, a dodal, da se karakteristične delce streljanja lahko odstrani tudi z intenzivnim čiščenjem. Na to so se osredotočili tudi višji sodniki, saj je od umora do prihoda policije minilo vsaj pet ur, medtem pa je po njihovem prepričanju imel obtoženi dovolj časa, da zabriše sledi.

Nenavadno se je sodnikom zdelo obnašanje matere obtoženega. V usodni noči, ko so nekateri slišali strele, je na stopnišču srečala soseda. Ta je opisal, da je bila precej živčna, sama od sebe pa mu je rekla, da sin spi v stanovanju. To je za sodišče še dokaz več, da obtožencu niso verjeli. Đurđević je sicer vse zanikal v pisnem zagovoru, na vprašanja pa ni hotel odgovarjati.

Po prepričanju sodnikov je motiv jasen. Obtoženec je Rastoderja krivil za sestrine težave z mamili in sklenil, da ga odstrani. Zato dvomijo tudi o iskrenosti solz, ki so pritekle naslednjega jutra, ko je izvedel, da je sestrin fant umrl pod točo krogel. Đurđević pa ni točil solza med izrekom sodbe, je pa ves čas obrazložitve tolažil svoje dekle, zato ga je sodnica opozorila, naj zapusti dvorano, če ga ne zanima. A je le prisluhnil do konca. Predstavnikom sedme sile je dejal, da je to katastrofa, saj so ga obsodili na podlagi povsem istih dokazov, le drugače so jih razložili.

Njegov zagovornik je sodbo označil kot padec pravne države. »Sodišče ni pridobilo navodil za zavarovanje dokazov z rok strelca. Menim, da je s tem izrazilo podrejenost organom pregona. Policiji pa tako onemogočilo, da bi našli pravega storilca,« je bil kritičen. Na sodbo se bo pritožil.