Tiskane izdaje
Ljubljana – Z novelo zakona o zaščiti živali se med drugim povečuje odgovornost lastnikov živali, kar pozdravljajo tudi v Društvu za zaščito živali Ljubljana. Spremembe, ki bodo prav tako pripomogle k reševanju problematike zapuščenih živali, bodo koristile tako društvom kot državni blagajni.
Državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Branko Ravnik je povedal, da se z novelo zakona o zaščiti živali, ki velja od aprila letos, pripravlja nova raven zaščite živali na več področjih, predvsem v reji, poskusih in pri zakolu; povečuje pa se tudi odgovornost lastnikov živali.
Mitja Šedlbauer, strokovnjak za zaščito živali z uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, nam je natančneje pojasnil nekatere spremembe, kot je definicija nevarnega psa. Za nevarnega psa bo odslej veljal tudi pes, ki ogroža okolico zaradi svoje neobvladljivosti oziroma je napadalen do človeka.
Nevarni psi sicer že zdaj niso mogli postati službeni policijski ali vojaški psi, katerih ugriz je posledica izvajanja službene dolžnosti, ali psi, katerih ugriz je posledica nedovoljenega vstopa osebe v objekt ali na ograjeno zemljišče, ki je na vhodu označeno z opozorilnim znakom. Po novem za nevarne ne bodo veljali niti tisti, ki bodo ugriznili med veterinarskimi posegi, ali psi, ki še niso dopolnili devet mesecev starosti.
Razlog, da so uvedli neke vrste »mladoletnost«, ko en pasji ugriz nima pravnih posledic za lastnika, po Šedlbauerjevih besedah temelji predvsem na tem, da večina mladih psov ugrizne med igranjem in to ni veliko tveganje za varnost ljudi. Pogoj za to izjemo pa je, da je pes pred napadom vnesen v register psov.
Lastniki domačih živali le polnoletni
Med pomembnimi novostmi je Šedlbauer opozoril, da je v centralnem registru psov kot lastnik lahko vpisana samo polnoletna oseba, da ne bi bilo več težav z opravilno sposobnostjo oziroma pravnimi zastopniki v morebitnih inšpekcijskih postopkih. Hišne živali se bo mladoletnim lahko prodajalo, oddajalo ali podarjalo le ob navzočnosti enega od staršev ali skrbnika.
Šedlbauer je dejal, da je uporaba povodca na javnih mestih obvezna (z novim zakonom pristojnost nadzora nad tem dobivajo tudi občinski redarji), dodana pa je izjema za območja, ki so namenjena sprehajanju in druženju psov ter so ustrezno označena in ograjena. Pojasnil je, da gre za tako imenovane pasje vrtove, ki po Sloveniji že nastajajo. V Ljubljani je, na primer, na križišču Vilharjeve in Železne ceste.
Zaradi večje jasnosti je v zakonu zdaj prepovedano tudi spolno občevanje med človekom in živaljo, prej je bila v njem omenjena spolna zloraba. A kot najpomembnejše je prepovedano spodbujanje napadalnosti živali do človeka ali živali, razen za namen šolanja psov ali uporabe službenih policijskih in vojaških psov, in prodaja psov, ki ne izhajajo iz lastne vzreje (s čimer se preprečuje preprodaja pasjih mladičev iz neznanih in sumljivih virov). S prepovedjo teka živali, privezane na motorno prometno sredstvo, so omilili predpis po prejšnji dikciji, ko je bilo prepovedano tudi voditi psa ob kolesu.
Strožji predpisi prav tako veljajo za uporabo živali v predstavah ter na razstavah in podobnih prireditvah, ta člen pa prepoveduje tudi uporabo živali prostoživečih živalskih vrst v cirkusih in njim podobnih prireditvah. Z novelo je zdaj prepovedano tudi vsakršno krajšanje repov katerihkoli psov, razen ko za takšen poseg obstaja veterinarska indikacija in je torej v interesu živali.
Označili bi tudi mačke
Nuša Miklavec iz Društva za zaščito živali Ljubljana, v katerem so v procesu spreminjanja zakona prav tako dolgo sodelovali v pobudah za prepoved gostovanja cirkusov s prostoživečimi živalmi in za prepoved reje živali za krzno, je povedala, da so bili navdušeni nad sprejetjem prav te spremembe.
Tudi v društvu sicer poudarjajo tiste, ki so neposredno povezane s spodbujanjem odgovornega skrbništva živali in reševanjem problematike zapuščenih živali. Veseli so predvsem omejitev, ki onemogočajo preprodajo nerodovniških psov, za katere ni prijavljena vzreja živali, saj je ta pogosto povezana z izkoriščanjem in izčrpavanjem živali.
V društvu poudarjajo tudi, da je zdaj v zakonu izrecno zapisano, da morajo lastniki psov svojo žival z mikročipom označiti do dopolnjenega tretjega meseca starosti. V društvu si bodo v prihodnje sicer prizadevali za uvedbo obveznega označevanja lastniških mačk, kar bi po njihovem mnenju pripomoglo k učinkovitejšemu reševanju problematike zapuščenih živali.
Kot eno najpomembnejših sprememb omenjajo člen, ki skrbnikom hišne živali odreja preprečevanje rojstva neželenih živali oziroma po novem tistih, ki jim skrbniki ne morejo ali nočejo zagotoviti preskrbe. »Marsikateri skrbnik ne želi sterilizirati oziroma kastrirati živali zaradi po eni strani neozaveščenosti ali po drugi želje po služenju na račun mladičev, dejstvo pa je, da sta z zdravstvenega vidika in blaginje živali ter s finančnega vidika tako posameznika kot države najprimernejši način predvsem za regulacijo populacije mačk.« Dodajajo, da vzrejo psov in njihovo označevanje zakon že zdaj dovolj dobro opredeljuje.
Vsi predlogi v zvezi z označevanjem živali in preprečevanjem rojstev nezaželenih živali so po besedah Nuše Miklavec pomembne, saj je v Sloveniji vsako leto več tisoč zapuščenih živali, kar pomeni preobremenjenost zavetišč in državne blagajne.
Proti poskusom na živalih
Da bi morali popolnoma prenehati izvajati poskuse na živalih – tudi v znanstvene in zdravstvene namene –, že dlje opozarjajo različna evropska društva. V kampanji Stop Vivisection po vsej EU zbirajo podpise za njihovo ukinitev; pri nas na pobudo Veganske iniciative. Za razpravo o ukinitvi vivisekcije v evropskem parlamentu potrebujejo milijon podpisov. Do včeraj popoldne jih je bilo nekaj manj kot 364.000.
Po podatkih policije se število kaznivih dejanj mučenja živali v zadnjih letih ne spreminja veliko: vsako leto jih obravnavajo okoli 50 ali 60. Vsako leto obravnavajo tudi manj primerov nezakonitega ravnanja z zaščitenimi živalmi in rastlinami, pri čemer gre večinoma za nezakonit uvoz ali izvoz zaščitenih vrst, predvsem živalskih.
