LB izgubila spor za izplačilo deviznih vlog

LB mora komitentki izplačati devize, položene pri njeni hrvaški podružnici pred 27 leti. Ponovno o obrestih.

Objavljeno
06. julij 2014 17.51
reut*evri
Iva Ropac, kronika
Iva Ropac, kronika
Ljubljana – Ljubljanska banka, d. d., je odgovorna za poslovanje svoje zagrebške filiale, zato mora komitentki vrniti devizna sredstva v višini sedanjih 80.113 evrov, ki jih je ta deponirala v hrvaški podružnici banke pred 27 leti. O višini obresti sodišče odloča ponovno.

Srbska državljanka je od Ljubljanske banke, d. d., (LB) in Republike Slovenije s tožbo zahtevala izplačilo hranilnih deviznih vlog, ki jih je 1987 položila na račun, odprt pri podružnici banke v Zagrebu oziroma Karlovcu. S tožbo zoper banko je uspela, tako da ji bo morala ta izplačati 80.113 evrov z obrestmi, medtem ko je sodišče zahtevek zoper državo zavrnilo.

Komitentka je skušala višje sodišče prepričati, da odgovornost države utemeljuje dejstvo, da je podržavila banko, nato pa z ustavnim zakonom iz 1994 prenesla premoženje na novo banko (NLB, d,d.) in ob tem odločila, da je banka odgovorna za obveznosti glede deviz na deviznih računih ter deviznih hranilnih knjižicah, za katere država ni prevzela jamstva. Odgovornost države je tožnica utemeljevala tudi s tem, da je edina lastnica LB in jo upravlja prek državne agencije, prav Republika Slovenija pa je odgovorna za to, da je LB zgolj lupina brez premoženja, izterjava slehernega premoženja od nje pa je nemogoča.

Država ni odgovorna

A je višje sodišče, ki je sodbo tehtalo po pritožbah banke in tožnice, pritrdilo okrožnim sodnikom. Sodbo je razveljavilo le v delu, ki se nanaša na obresti (prvostopenjsko sodišče je tožnici dosodilo obresti od 22. aprila 2008, ko je dobila zadnje poročilo banke o stanju na računih in pripisanih obrestih, do vložitve tožbe novembra 2011), in zadevo v tem delu vrnilo v ponovno sojenje, v preostalem pa je sodbo potrdilo.

Višji sodniki so se tako strinjali z okrožnimi, da je za odločanje o denarnem zahtevku tožnice iz pogodbenega in neposlovnega odškodninskega razmerja podana pristojnost slovenskega sodišča, saj sta toženki slovenski pravni osebi. Tako ni mogoče slediti trditvi toženke, da predstavlja vprašanje pasivne legitimacije države nasledstveno vprašanje, ob upoštevanju stališča vrhovnega sodišča, da je treba spore med posameznimi varčevalci in drugo toženko iz sklenjenih pogodb o bančnem denarnem depozitu reševati ob upoštevanju splošnih pravil obligacijskega prava ter splošnih pravil o odgovornosti družbe za obveznosti iz pravnih poslov, ki jih je sklenila njena podružnica.

Podružnice niso samostojne

Novela ustavnega zakona iz 1994 določa, da LB obdrži odnos do sedanjih podružnic s sedeži v drugih republikah na ozemlju nekdanje SFRJ s tem, da obdrži tudi ustrezen delež terjatev do Narodne banke Jugoslavije iz naslova deviznih hranilnih vlog ter obveznost in terjatve iz deviznih hranilnih vlog, za katere Republika Slovenija ni prevzela jamstva (jamstvo je prevzela le za devize na računih in knjižicah, ki so bile vložene na ozemlju Slovenije).

Ker je LB v svojem statutu prevzela vse obveznosti zagrebške banke, navajanja v pritožbi, da LB ne odgovarja za njene obveznosti, ker da postopek preoblikovanja v podružnico ni bil dejansko zaključen in je zato treba podružnico obravnavati kot sui generis pravni subjekt, ne držijo, ugotavlja sodišče. Sklicevanje na dodatne pogoje za prevzem obveznosti, ki naj bi bil v nekakšnem manjkajočem dejanskem zaključku preoblikovanja v tem, da vložena devizna sredstva niso bila nikoli dejansko prenešena s hrvaške podružnice, navedenega ne more spremeniti, razlogi, ki se nanašajo na razmerje med LB in njeno podružnico, pa ne vplivajo na obstoj pogodbenega razmerja do tretjih oseb oziroma tožnice, še ugotavlja sodišče in sklepa, da podružnice v poslovnem prometu ne nastopajo samostojno.