Tiskane izdaje
Ljubljana – »Tisti dan je gospod Janez Zemljarič poklical urednico Ksenijo Horvat Petrovčič in so se tam dogovarjali, kako in na kakšen način,« je med drugim Roman Leljak izjavil na parlamentarni komisiji za peticije ter človekove pravice in enake možnosti. Ko se je zaradi tega znašel v pravdnem postopku, je stopil korak nazaj, in zdaj trdi, da se izjava ni nanašala na Horvat Petrovčičevo.
Sporno obtožbo je publicist Roman Leljak izrekel v državnem zboru na parlamentarni komisiji za peticije ter človekove pravice in enake možnosti lanskega januarja, kmalu po oddaji Tarča na nacionalni televiziji. Odgovorna urednica informativnega programa televizije je bila takrat Ksenija Horvat Petrovčič, ki je Leljakove obtožbe na seji komisije, ta se je prenašala v živo na 3. programu TV Slovenija, označila za hudo žalitev in poskus osebne in profesionalne diskreditacije. S tožbo želi doseči, da se Leljak za izjave opraviči, objavi sodbo na lastne stroške, pričakuje pa še šest tisočakov odškodnine.
Horvat Petrovčič: »Obtožbe neresnične in skrajno žaljive«
Na seji komisije, ki jo je vodila poslanka SDS Eva Irgl, je Leljak trdil, da v oddaji Tarča ni smel pokazati dokumenta, ki naj bi nastal 11. julija 1972 v Beogradu, in dokazoval vpletenost Milana Kučana v smrt Stjepana Crnogorca. Kot vzrok je navedel, da je na dan oddaje Zemljarič poklical Ksenijo Horvat Petrovčič ter »so se tam dogovarjali, kako in na kakšen način«.
Včeraj je novinarka ponovila, da so obtožbe neresnične in skrajno žaljive, predvsem ker jo je tožnik z izjavo umestil v zgodbo o Udbi in njenih zločinih. »Z gospodom Zemljaričem nisem govorila ne pred oddajo ne na tržnici, nikjer,« je bila jasna. Ponižujoč se ji zdi očitek, da bi Zemljarič po njej vplival na program oziroma vodenje oddaje. »Ne dovolim vplivanja politike, kapitala ali drugih interesnih skupin v novinarsko delo. Po mojih merilih človek, ki bi to dovolil, ne sme opravljati novinarskega ali uredniškega poklica,« je dodala.
Potrdila je, da je Leljaku po sporočilu SMS poslala povabilo v oddajo in je udeležbo potrdil. Vnovič pa je zanikala, da bi v oddajo vabila Zemljariča ali z njim govorila o njej. Njega je v oddajo povabila novinarka Tanja Gobec, a je sodelovanje gladko zavrnil.
Leljakovi očitki, da ni imel možnosti predstaviti obremenjujočih dokumentov, se ji zdijo skrajno neverjetni. Kot je pojasnila, ga je v oddajo povabila prav zaradi najdenih dokumentov in njihove razjasnitve, in to kljub pričakovanemu protestu velikega dela javnosti, ki je tudi v poznejših odzivih na oddajo problematiziral udeležbo in kredibilnost Leljaka glede na njegovo preteklost. »Zakaj bi mu torej nato preprečila pokazati domnevne dokaze, še posebej ker se v oddaji, ki poteka v živo, tega sploh ne more preprečiti.«
Kako razume Zemljaričevo osebnost, je najprej zanimalo Leljakovega pooblaščenca, odvetnika Zlatka Hercega. »Z njim se nikoli nisem posebej ukvarjala, samo brala sem nekaj o njem, tudi to, kar je pisal gospod Leljak,« je pojasnila tožnica, v nadaljevanju pa ponovila, da je Zemljarič nastop v oddaji novinarski kolegici takoj zavrnil. Odgovor se je nanašal na »očitek« pooblaščenca o kršenju novinarskega kodeksa, saj da niso pridobili odziva oziroma pojasnila Zemljariča, ki ga bremenijo hude obtožbe publicista Leljaka. »V nasprotju s tem, kar menite vi ali gospod Leljak, nisem imela nobene moči povabiti Zemljariča v oddajo,« je pristavila. Ko je pooblaščenec postavil še nekaj vprašanj, med njimi omenjal Kučana, ga je sodnica prekinila, češ da ni vprašal še nič konkretnega, kar zadeva tožbeni zahtevek.
Soodgovornost Jožeta Možine
Da je Leljak prišel do takšnega zaključka, je, tega ne zanika niti sam, soodgovoren novinar Jože Možina, sicer sodelavec tožnice, ki mu je po sporočilu SMS jasno namignil, da pri Horvat Petrovčičevi zvonijo telefoni oziroma da je na oddajo vplival Zemljarič. Ko je odvetnika Hercega zanimalo, v kakšnem odnosu je z Možino, je tožnica povedala: »Do takrat sem verjela, da je etičen človek, ki ne bi namerno širil neresnice.«
Leljak, ki je med zagovorom nekajkrat poudaril, da je raziskovalec, se brani, da se sporni očitek ni nanašal na Horvat Petrovčičevo, čeprav je na seji komisije jasno izpostavil njeno ime, temveč je imel v mislih nacionalno televizijsko hišo. Čudno se mu zdi, da se je za tožbo odločila novinarka, saj bi po njegovem morala biti »užaloščena edino TV-hiša«. Ponovil pa je, da je »glede na takšno vodenje oddaje in SMS Možine imel pravico in dolžnost to povedati na seji komisije«. Trdi, da mu je novinar Borut Janc zagotavljal, da bo oddaja drugače zapeljana.
Leljak vztraja, da obremenjujočega dokumenta ni smel pokazati v oddaji, saj da mu tega voditeljica Tanja Gobec ni pustila. Odslovila naj bi ga z besedami, da je to »brez zveze«. A še zdaj ni jasno, ali je bilo to med ali pred oddajo, saj so se njegove izjave med pričanjem spreminjale, vmes je bilo slišati celo, da naj bi mu to navrgla med premorom oddaje.
Novinarja Janc in Gobec bosta, tako kot druge vabljene priče, o tem spregovorila 11. septembra, ko se pravda nadaljuje.
