Tiskane izdaje
Jurij Serih se je rodil leta 1973 v tedanjem Leningradu in se že pri enajstih letih prvič srečal s policijo, ker je sošolcu skozi lice zarinil 15 centimetrov dolg žebelj in mu razklal jezik ter dva zoba. Na očitke in zmerjanje, ki so se nanj usuli z vseh strani, je odgovarjal, da ni imel namena sošolcu Vanji, s katerim sta sedela v isti klopi, predreti lica. Zgodilo se je po nesreči, v resnici mu je hotel iztakniti oko, a je zgrešil.
K tej nezaslišani okrutnosti je enajstletnika prignalo ljubosumje in rivalstvo. Obema dečkoma je bila všeč mlada in čedna učiteljica. Jurij je bil jezen na sošolca, ker je bil ta boljši učenec, zaradi česar se mu je zdelo, da ga ima učiteljica raje.
Naročil posilstvo
Ko je bil star 17 let, je bil obsojen na šest let zapora, ker je naročil posilstvo sestre. Do starejše sestre Raise je bil Jurij dokaj ravnodušen, vse dokler se leta 1987 mati ni ponovno poročila. Kmalu se je pokazalo, da je očim slabič, da nima ne volje ne sposobnosti skrbeti za družino. Ker je mati imela veliko težav sama s seboj, zaradi česar je nekega dne družino preprosto zapustila, je skrb za družino in gospodinjstvo padla na krhka pleča 16-letne Raise. Raisa je pospravljala, čistila, nakupovala in kuhala, kljub temu pa je ostala dobra učenka srednje tehnične šole, čeprav ji je zmanjkovalo časa za učenje. Jurij je cenil njeno pridnost. Sestro je začel spoštovati, ubogal je vsako njeno besedo, čeprav ni prej nikoli ubogal ne matere ne očima. Podoben odnos do Raise je počasi prevzel tudi brezbrižni očim, ki v bistvu ni bil slab človek, le omahljiv in malodušen, ker se ga je držala smola pri vsem, česar se je lotil.
Raisa je skrbela, da je družinsko življenje potekalo normalno, in vsi so bili zadovoljni do dneva, ko se je odločila, da se poroči. Jurij je bil takrat star 17 let. Jurija je, v nasprotju z očimom, ki mu je bilo vseeno, takoj prešinilo, da bo z Raisinim odhodom udobnega življenja konec. Za zmeraj. Zato je hotel njeno poroko po vsej sili preprečiti.
Če bi Raisa imela kakšnega pijanca ali narkomana, bi bilo za Jurija še upanje, da se vrne domov, toda njen bodoči mož je bil naravnost vzoren človek, priden in skrben, zaslužil je trikrat več kot Jurij in očim skupaj. Imel je visoke zahteve do sebe in drugih, zato je Jurij sklenil, da je treba sestro očrniti, pa je ne bo več maral. Če bi se, recimo, izvedelo, da je candra, je takšen brezhibnež gotovo ne bi več hotel. Morda bo zadoščalo že, če ne bo več nedolžna.
Jurij je poiskal tri huligane, ki jih je že dolgo poznal, in jih pregovoril, naj sestro posilijo. Za plačilo je obljubil vsakemu liter vodke ter jim zagotovil, da bo poskrbel, da jih sestra ne bo prijavila. Zmenili so se, da bodo dogovorjeno izpeljali v stanovanju enega od treh huliganov, kamor naj Jurij pripelje svojo previdno in trezno sestro. Domislil se je, kako jo bo nalagal, da mu bo nasedla. Zlagal se ji bo, da je slišal za žensko, ki prodaja za malo denarja skoraj povsem novo poročno obleko, ker je sama ne bo nosila. Skrbna Raisa, ki previdno obrača denar, seveda ugodne priložnosti ni hotela zamuditi.
Kriki okupa
Raisa, ki nikoli ni mogla zbrati prihrankov, je bila takoj pripravljena iti k neznani ženski pogledat, ali ji je poceni obleka prav. Jurij je sestro peljal do bloka in ji rekel, naj gre pomerit sama, on pa jo bo počakal zunaj. Dolgo je čakal, a sestre ni dočakal. Dočakal pa je policijski avtomobil, ki je pridrvel z vključeno sireno. Policijo so poklicali sosedje, ki so slišali obupane krike mlade ženske. Pet minut pozneje je pridrvel še rešilni avto. Jurij se je skril za drevo. Videl je, da so sestro prinesli na nosilih. In potem je predirljivo zavijala sirena, ko je reševalec hitel z njo v bolnišnico.
Šele med preiskavo je izvedel, da so ji njegovi prijatelji v preveliki vnemi, da bi izpolnili njegovo zahtevo, zlomili rebro, dva prsta na roki, ji raztrgali presredek, nožnico in danko. Na prvem zaslišanju so krivdo takoj zvalili nanj. Izgovarjali so se, da so delali po naročilu.
Po vsem tem sta ga imela še vedno rada
Minilo je šest let. Jurij je bil leto in pol zaprt, potem pa je bil na predlog psihiatrov in po sklepu sodišča poslan na prisilno psihiatrično zdravljenje. Ko se je vrnil domov, ga je sestra, ki se po vsem, kar se ji je zgodilo, ni poročila, pričakala s torto, očim pa je kupil šampanjec in sadje. Jurij jima je bil hvaležen, da sta mu odpustila in da sta skrbela zanj. Dokler je bil zaprt, sta ga redno obiskovala in mu prinašala priboljške.
Umor in samomor
Čez dober teden dni si je našel delo v tovarni. Tam ga je pritegnila voznica viličarja, zgovorna in postavna Tatjana Velikankina, ki ga je spominjala na prvo ljubezen, učiteljico v prvih razredih osnovne šole. Bila mu je tako všeč, da se je bil takoj pripravljen z njo poročiti. Že rahlo odcvetela Tatjana ni izgubljala časa. Poznala sta se šele tri dni, ko ga je povabila k sebi na obisk, čez teden dni pa je Jurij odnesel od doma svoje stvari in domačim ponosno naznanil, da odhaja za zmeraj.
Čez nekaj tednov je dežurni na policiji zgodaj zjutraj prejel klic moškega, ki je z monotonim glasom sporočil, da je minuli večer vzel življenje svoji partnerici, ker mu ni bila zvesta. Zdaj sedi v stanovanju poleg trupla in ne ve, kaj naprej. Nato je povedal naslov in odložil. Ko je policijski avto prispel na dani naslov, se je v petem nadstropju bloka raztreščila šipa in skozi okno je z glasnim krikom: Sovražniku se ne preda ponosni Varjag! skočil moški. Bil je Jurij Serih. Padca ni preživel.
V policijskem zapisniku s tega dne je navedeno, da so v stanovanju našli truplo najemnice Tatjane Velikankine, rojene leta 1956, ki je bilo brez glave in dlani. Na truplu so našteli 44 modric. Kaj se je dogajalo med morilcem in njegovo žrtvijo, ne bo nikoli znano. Jurij Serih je na omarici v predsobi pustil pisemce, ki pa pove zelo malo. »Zbogom vsem,« je zapisal. »Bolan sem, vendar nočem ne v zapor ne v psihiatrično bolnišnico. Tam je zoprno. Betico in roke te packe najdete v gradbeni jami nasproti. Tam sem jo hotel celo zakopati, pa je pretežka. Življenje nima nobenega smisla. Ničesar ne obžalujem in vi ne jočite za menoj. Jurij.«
