Ljubica Vozlič zavrača krivdo za umor ljubimca

Še zdaj ni jasno kdo je avgusta 1998 62-letnega Karla Weissa pahnil v jamo in zasul.

Objavljeno
11. oktober 2012 14.38
Posodobljeno
12. oktober 2012 06.00
Mitja Felc, kronika
Mitja Felc, kronika

Ljubljana – Smrt 62-letnega Karla Weissa iz Nemčije še po 14 letih buri duhove, saj še zdaj ni jasno, kdo ga je avgusta 1998 pahnil v jamo in zasul. Ljubici Vozlič, domnevni krvnici, sodijo že drugič. Sodišče bo resnico poskušalo izvedeti tudi z zaslišanjem Weissovih otrok.

Na vrhu hriba na Veliki Ilovi Gori so leta 2002 izkopali močno načeto truplo Karla Weissa. Na njem so preiskovalci našli sledove udarcev po glavi, ki so dokazovali, da ni umrl naravne smrti. Weissovo izginotje je sprožilo ugibanja in sumničenja tudi zato, ker je njegov avtomobil še leto in pol stal pred njeno hišo, o njem pa ni bilo sledu.

Po odkritju trupla pa so oživeli spomini in po vasi znova sprožili govorice o tem, kdo je kriv za smrt priljubljenega Nemca.

Nekateri so s prstom kazali na Ljubico Vozlič, njegovo tedanjo partnerko. Ta je glavna osumljenka postala tudi po kriminalistični preiskavi. Varuhom pregona je postala sumljiva predvsem zaradi različnih zgodbic o izginotju svojega ljubimca.

Prav zato je sodišče zdaj pred težko nalogo, saj razen nekaj obremenilnih izjav drugih materialnih dokazov, ki bi potrjevali njeno krivdo, pravzaprav ni.

Na prvem sojenju so bili argumenti odvetnika Mitje Pavčiča močnejši od dokazov tožilstva, saj je obtožena sodno dvorano zapustila kot nedolžna, a so višji sodniki sodbo razveljavili in kazenski spis vrnili prvostopenjskim sodnikom v drugačni sestavi.

Vendar tožilstvo ostaja neomajno v svojih trditvah, da je Weiss avgusta 1998 v Veliki Ilovi Gori kopal jamo za vodnjak, skopal pa si je grob. Tožilstvo meni, da je Vozličeva nekdanjega partnerja udarila s topim predmetom in ga pahnila v skoraj tri metre in pol globok vodnjak.

Negibnega je prekrila s kamenjem in zemljo, naslednjega dne pa poklicala soseda Franca Rometa in z njegovo pomočjo jamo zasula.

Obtožena vsakršno krivdo zavrača, kot na možnega storilca pa je pokazala prav na Rometa, ki je rad zahajal k njej, češ da je bil ljubosumen na njenega partnerja. Takrat, ko je Weiss odšel iz Ljubičine hiše, je menda izginil tudi Rome, kar naj bi pomenilo, da ga je ubil in zakopal on.

Toda na sojenju Rome ni mogel ne zanikati ne potrditi navedb Ljubice Vozlič, ker je prej umrl. Na sodišče je celo prišlo anonimno pismo, v katerem neznanec piše, da je obtožena Rometu pripravljala mušnice in ga s tem spravila v prezgodnji grob. A je uradni vzrok smrti povsem drug – za Rometa je bil usoden rak.

Nobene dobre besede o obtoženi ni povedal niti njen sin iz prvega zakona Stjepan. Prepričan je, da je prav njegova mati dvignila roko nad Weissa. A se je izkazalo, da tudi sam ni bil ravno zgleden sin, saj je Vozličeva menda prav zaradi njegove nasilnosti na pomoč poklicala policijo.

Sodišče bi zdaj rado pozorneje prisluhnilo njegovim navedbam, a tudi njega ni več med živimi. Konec aprila 2008, tri mesece po oprostilni sodbi njegove matere, se je vrgel pod vlak. Kajpak so se tudi okoli te smrti razširile govorice, da ni šlo za samomor, a nasprotnih dokazov ni.

Zadnja glavna obravnava se je prav hitro končala, saj je predsednica senata Jasmina Javornik pojasnila, da bodo poskušali po videokonferenci zaslišati pokojnikove otroke, ki živijo v Nemčiji. Sodišče zanima predvsem, kam je šlo Weissovo premoženje, saj je glavni očitek tožilstva Vozličevi, da je morila iz koristoljubja.

Sojenje je preloženo za nedoločen čas.