Tiskane izdaje
Članek lahko preberete v Lublanskih novicah, tedniku časopisne družbe Delo, ki izhaja ob četrtkih. Lublanske novice razumejo Ljubljano kot državo v malem z vsemi dobrimi in bolj zapletenimi stvarmi, ki se dogajajo v tej dobi. Pokrivajo regionalne vsebine, pa vendar so po vsebini kozmopolitanska edicija v polnem pomenu besede.
Nepojasnjeni umori na območju Ljubljane: čistke v podzemlju?
Statistika najnasilnejših kaznivih dejanj v državi (umori, uboji, poskusi umorov, napeljevanje ali pomoč pri takem dejanju) v času od osamosvojitve do danes šteje okroglih 1600 primerov. Večina je raziskanih, nekaj deset pa jih je še vedno nepojasnjenih. Če se omejimo le na Ljubljano, je teh po naših dokaj verodostojnih podatkih 11, če pa prištejemo še pogrešane osebe, za katere obstaja sum, da so bile žrtve kaznivega dejanja, moramo dodati še tri primere. Številka velja le za glavno mesto, na celotnem območju policijske uprave Ljubljana pa je še dodatnih 20 neraziskanih umorov. Nekatera neraziskana krvava dejanja so že skoraj pozabljena, medtem ko se kriminalisti občasno še lotevajo starih primerov.
Dve desetletji sta minili od takrat, ko je Ljubljana preživljala obdobje, ki so ga nekateri imenovali čistke v podzemlju. Žrtve so bile namreč v več primerih osebe, ki so bile tako ali drugače povezane s kriminalom. Šlo naj bi torej za poravnavanje sporov znotraj združb, ki so delovale na področju organiziranega kriminala. Toda policija nikoli ni izrecno potrdila, da so take združbe obstajale.
Umori so zagotovo zločini, ki bi morali biti raziskani. Žal ni vedno tako... Tudi v prestolnici.
Okrutna smrt
Smrt 44-letne Dragice Gvero marca 1992. Razlog ni znan. Kakor koli, o zločinu, ki se je zgodil že davno, nihče ni vedel nič, kot da se ni zgodil. Na Slovenskih novicah pa so vrtali pri policiji. Razlog za zanimanje je tičal v dejstvu, da so se sicer molčeči preiskovalci z vprašanji obrnili tudi na ta časopis oziroma na takratnega urednika, ker so pri žrtvi našli listek s telefonsko številko Slovenskih novic. Dragica Gvero, vestna delavka, zaposlena v Iskri, je nenadoma izostala iz službe, od koder so po dveh dnevih obvestili policijo. V stanovanju so žensko našli mrtvo, ugotovili so, da je bila pred smrtjo podvržena mučenju. Šele pred kratkim smo izvedeli, da je njen prijatelj, ki je imel tudi ključe stanovanja, v službo poslal lažno sporočilo, da je Dragica odšla na zdravljenje ter da je nekaj časa ne bo na delo. Žrtvinega prijatelja so identificirali in osumili umora, vendar je pravočasno pobegnil v tujino, najverjetneje v Bosno, kjer je leta 1995 umrl. Zanimivo je, da umor Dragice Gvero policija še vedno vodi kot nerešen primer.
Ubit po pomoti
V lokal Alamut na tržnici v ljubljanskih Kosezah sta 8. februarja 1998 zvečer vstopila neznanca. Eden od njiju je gosta, 33-letnega Seifa Mujića, glasno vprašal, ali je on šef lokala, kar je nesrečnik v šali potrdil. To ga je stalo več krogel iz pištole v telo. Bil je takoj mrtev, storilcev še niso odkrili.
Obračun v Latino baru
Tretji junij 1998. Žrtev je bil 41-letni Veselin Jovović - Veso, nekakšen šef črnogorskega podzemlja v Ljubljani. Usodnega dne je v Latino baru v Zupančičevi jami s prijatelji vrgel karte. Ko je za točilni pult stopil neznanec in naročil pijačo, nanj nihče ni bil pozoren. Potem pa je neznani gost potegnil pištolo in nekajkrat hladnokrvno ustrelil in Veselin je, zadet v glavo, obležal mrtev. Neznanec je v zmedi in preplahu, ki je zavladal, zapustil prostor in prisedel v avtomobil, v katerem ga je čakal pajdaš. Oddrvela sta s kraja zločina in se izgubila med stanovanjskimi bloki.
Umorjeni Veselin Jovović - Veso je bil nekakšen šef črnogorskega podzemlja v Ljubljani.
Foto: Vojko Zakrajšek
Namigov in trditev, da je bil Jovović šef črnogorske mafije, ni nihče izrecno zanikal... Preiskava Vesovega umora, poimenovana Akcija Latino, po 20 letih še ni dala odgovora o storilcih. Obstajal je seznam mogočih storilcev, kot naročnik umora je bil največkrat omenjen Mišo Vujičić, ki pa je v podobnem obračunu padel 3. septembra 2003 v aperitiv baru hotela Lev. Nato je zavladal molk in ostalo je pri tem, da je Veso padel zaradi medsebojnih obračunov kriminalnih združb.
Obležal pred lokalom
Enajstega septembra 1999 je policija okoli 4. ure prejela obvestilo o strelskem obračunu v lokalu Bounty na Zaloški cesti. Ugotovili so, da je v lokalu nastal spor med skupino neznancev in žrtvijo, 36-letnim bosanskim državljanom Nerminom Arnautom. Nekdo iz skupine je potegnil pištolo in streljal, Arnaut je mrtev obležal pred lokalom, medtem ko je bil 26-letni Fekim K., natakar v lokalu, hudo ranjen, ko je poskušal posredovati in preprečiti najhujše. Po dogodku je skupina štirih oseb zbežala s kraja dogodka, policija pa je kot storilca osumila 20-letnega Edina Abdića.
Kot vzrok obračuna so omenjali stare, neporavnane račune med kriminalnimi združbami. Bil je že pravnomočno obsojen na nekajmesečno zaporno kazen, sodišče pa mu je izreklo stranski ukrep izgona iz države za dobo petih let. Toda Arnaut je ves čas živel v Sloveniji in se predstavljal z lažnimi dokumenti. Sicer pa je bil ustreljeni znan tudi iz procesa proti obtoženim streljanja v A baru na Zaloški cesti 29. marca 1998. Na sodišču je nastopil kot priča, zato so številni menili, da sta bila dogodka povezana. Primer je še odprt, Edin Abdić, ki naj bi se zatekel v Bosno, je še vedno glavni osumljenec, vendar je za slovenske organe pregona nedosegljiv.
Žrtev družinskega obračuna?
Pred Osnovno šolo Polje pri Ljubljani je 25. januarja 1999 smrtno zadet obležal 48-letni Franc Svetek, kmet iz bližnjih Slap. Tega dne je, kot običajno, zvečer pripeljal do šole, kjer je redno prevzemal ostanke hrane (pomije) za prašiče.
Franc se je pri zadnjih vratih odpravil po posode z ostanki hrane, tedaj pa so iz teme počili streli. Zadelo ga je v prsi. Čistilka, ki je takrat prišla iz šole, je videla Svetkovo vozilo, ko je stopila proti šolskemu vhodu, je opazila na tleh ležečega moškega. Počepnila je, tedaj pa je zaslišala korake; zaradi strahu ni upala dvigniti pogleda, videla je le dva para nog in zaslišala glas, ki je dvakrat izrekel Svetkovo ime. Nato sta neznanca zapustila kraj dogodka. Na policiji so medijem postregli z izjavo, da so že ponoči vzeli prostost trem osebam, in to zaradi utemeljenega suma, da bi lahko prišlo do uničenja sledi kaznivega dejanja, in zaradi preverjanja alibijev. Tedanji načelnik kriminalistične službe pri UNZ Ljubljana je potrdil, da so med pridržanimi tudi pokojnikovi sorodniki, nekdanja Svetkova žena in sinova iz prvega zakona. Kmalu so se vsi znašli na prostosti. Po informacijah, ki so krožile, je bilo mogoče sklepati, da bi bile lahko v ozadju družinske razprtije. Policija je bila namreč večkrat obveščena o obračunavanjih in grožnjah.
Prizorišče umora Franceta Svetka pred osnovno šolo Polje pri Ljubljani. Foto: Igor Zaplatil/Delo
Deset mesecev po ovadbi zoper neznanega storilca je na državno tožilstvo romalo poročilo z dopolnitvijo ovadbe zoper enega od bližnjih svojcev. Nato je postopek obstal. Sojenje se sploh ni zgodilo! Nihče ne ve, zakaj, niti na policiji jim ni jasno, kje se je zataknilo.
Milijonska nagrada
Streli, ki so 19. januarja 2000 na Brodarjevem trgu v Ljubljani pokosili 40-letnega Premila Stojanovića, so iz teme odjeknili v trenutku, ko je žrtev nameravala vstopiti v stanovanjski blok. Preiskava umora se je dolgo vrtela v krogu. V policijskih spisih se je nabralo za debel sveženj zaznamkov opravljenih poizvedovanj in pogovorov z ljudmi, ki bi bili lahko tako ali drugače povezani z umorom. Dolgo je ostalo pri domnevi, da je šlo za mafijski obračun. Po dejanju je bilo znano le, da je storilec, šlo naj bi za mlajšega moškega, na glavi nosil kapo in ni bil zamaskiran, nosil pa je temnejša oblačila. Po nekajmesečni preiskavi, ki ni dala rezultatov, je policija razpisala nagrado v višini milijon takratnih tolarjev za koristne informacije. Premil Stojanović je imel v policijskih spisih svoje mesto med hierarhijo združbe, ki se je ukvarjala z izsiljevanji, preprodajo mamil, nasilništvom in izterjavami. Storilec in naročnik ostajata nepoznana, prav tako ostaja nepojasnjeno ozadje tega dejanja.
Likvidacija v Tivoliju
Petindvajsetletni Zoran Nikolić se je 2. avgusta 2001 v Hali Tivoli, tako kot vsak večer, udeležil boksarskega treninga. S kolegom sta ob 22. uri zapustila vadbeno dvorano in se napotila vsak k svojemu avtomobilu, parkiranima nedaleč narazen. Tedaj je pritajeno siknilo, nobenih strelov ni bilo slišati, je kasneje pripovedoval Zoranov prijatelj. Stekla Zoranovega golfa so bila sesuta, na sedežih pa je Nikolić obležal mrtev.
Ko je prijatelj ob čudnih zvokih dvignil pogled, je uzrl dva zamaskirana človeka z orožjem v roki, eden je nameril proti njemu in mu zagrozil. Edina rešitev je bil beg.
Prizorišče Nikolićevega umora.Foto: Dejan Javornik/Slovenske novice
S policije so sporočili, da ni znano, ali je bil pokojni vpleten v kakšne kriminalne posle, so pa zamolčali podatek, da je bil Zoran Nikolić eden od obtožencev z velikega koprskega procesa proti razpečevalcem mamil.
Aprila 2000 so namreč po dolgotrajni preiskavi aretirali 24 osumljencev, med njimi se je znašel tudi Nikolić. Nekaj znanih imen med obtoženci je nakazovalo, da so bili kriminalisti na pravi poti, toda zadnjo besedo je imelo sodišče. Nikolić je prišel na prostost po 11 mesecih pripora, saj sploh ni bilo jasno, ali je imel kakšno vlogo v domnevni kriminalni združbi. Zraven naj bi se znašel zgolj zaradi poznanstva z nekaterimi osumljenci.
Na prostosti je čakal nadaljevanje sodnega procesa, toda umor je preprečil njegovo udeležbo. Obravnava je bila napovedana za 28. avgust, umor pa se je zgodil v začetku tega meseca. Naključje ali načrtna likvidacija? »Preiskava je v teku« zveni znano, ni pa znano, kakšna je njihova hitrost in kdaj bodo morda prispeli na cilj.
Mrtvega našli za volanom
Sredi februarja je na Brilejevi ulici v ljubljanskih Dravljah pod streli neznanca obležal 31-letni neznani mladenič. Kriminalisti so v avtu s celjsko registrsko številko našli voznikove dokumente, toda ime žrtve naj bi zaradi nadaljnje preiskave ostalo skrito. A se je razvedelo, da je žrtev Matjaž Podmiljšak iz Levca pri Celju. Način izvršitve likvidacije je kazal, da je bil Podmiljšak žrtev kriminalnega obračuna, da zagotovo ni šlo za naključje. Uradno policijsko sporočilo je govorilo o ustreljenem moškem, pištola v njegovi roki pa verjetno pomeni, da se je poskušal ubraniti pred napadalcem.
Na parkirišču med Celovško in Brilejevo ulico je pod streli neznanca obležal Matjaž Podmiljšak.
Foto: Marko Feist/Slovenske novice
Obračun na Brilejevi ulici so povezovali z nasilno smrtjo še enega Celjana - 33-letnega Zlatka Žoherja, ki so ga našli ustreljenega v Zagrebu nekaj mesecev prej, 21. decembra 2003. S Podmiljšakom sta bila dobra znanca in domnevno naj bi sodelovala pri nezakonitih poslih. Podmiljšak je bil v preteklosti osumljen več kaznivih dejanj, toda v številnih primerih mu jih niso mogli dokazati ali pa so se postopki zavlekli in zastarali. Sodili so mu zaradi zavarovalniških goljufij. Na leto je doživel tudi po šest sumljivih prometnih nesreč z dragimi avtomobili, nato pa je od zavarovalnic terjal zavarovalnino, nekaj let pred smrtjo pa je bil obsojen zaradi hudodelskega združevanja pri kraji in preprodaji osebnih avtomobilov višjega cenovnega razreda.
Do danes o umoru ni veliko novega, Podmiljšakov eksekutor ni znan.
Zaseda na Rakovi Jelši
Osemnajstega decembra 2006 so na območju, kjer so imeli okoliški prebivalci vrtove, počili streli, ki so hudo ranili 45-letnega Izeta Ramčilovića. Ko se je zjutraj peljal po blatni poti proti ranču, da nahrani živali, ga je nekaj metrov pred vhodom ustavilo drevesno deblo, nastavljeno čez cesto. Med poskusom odstranitve ovire je nenadoma uzrl neznanca, ki je vanj uperil pištolo. Toda Izet je zamahnil z roko in se ubranil smrtnega strela. Pri tem naj bi neznancu z glave zbil masko (nekakšno kapo) in pred seboj je uzrl znan obraz. Sledili so trije streli, Izeta naj bi zadeli vsaj dve krogli, ena v predel telesa, druga v obraz. Po streljanju je neznanec peš zbežal, ranjeni Ramčilović pa je sam prišel do svoje vrtne hiše, kjer je bil eden od njegovih sodelavcev. Sedla sta v avto in se odpeljala proti Cesti dveh cesarjev, med vožnjo pa je Ramčilović po mobilnem telefonu sam poklical policijo.
Povedal naj bi, da sta ga v zasedi čakala dva, ne le en napadalec, policija pa naj bi na kraju obračuna našla kos oblačila, najverjetneje kapo enega od napadalcev. Policija je torej podatke o napadu dobila iz prve roke. Ranjenca so odpeljali v bolnišnico, 24. decembra pa je Izet Ramčilović nepričakovano umrl za posledicami strelskih ran. Medtem so se vrstila ugibanja o motivu dejanja, kajti sorodniki so zagotavljali, da se Izet ni zapletal v nobene sumljive posle in nečedna dejanja.
Šele po nekaj letih smo izvedeli, da so po ponovnem temeljitem preverjanju dogodka in z novejšo metodo analize DNK odkrili osumljenca. »Žrtev in storilec sta bila povezana v določenih kriminalnih aktivnostih,« so pojasnili na policiji, na vprašanje, kdo je storilec, pa je bil odgovor kratek: »Je dosegljiv in je slovenski državljan.« O morebitnem prijetju storilca in sojenju pa nič.
Najstarejši neraziskan umor, december 1991
Triindvajsetletni Mariborčan Danijel Berglez. Takrat je mnoge zasvojila goljufiva piramidna igra, imenovana fair play. Margareta Tomažič - Megi je bila na vrhu piramide. Pridobivala je nove vlagatelje ter organizirala mrežo. Po spletu okoliščin je Danijel postal njen voznik. Dvanajstega decembra 1991 zvečer je bilo v pivnici Jama na Kodeljevem srečanje z vlagatelji. Po koncu seanse so organizatorji z dokumenti in verjetno tudi z denarjem odhajali, tedaj pa je pritekel neznanec, pograbil kovček in zbežal. Nekdo je stekel za njim, toda izza drevesa se je pojavil drug neznanec in začel streljati. Mladenič se je zgrudil in v bolnišnici podlegel poškodbam. Do kod je prišla preiskava, ne vemo. Vsekakor zadeva ni zastarala, toda zdi se, kot da oddaljeni umor nikogar več ne zanima.
Morilec znan, a nedosegljiv
Med še vedno ne povsem pojasnjene primere spada tudi nasilna smrt 23-letnega Gregorja Trajkova iz leta 2007. Ljudje so omenjali, da je šlo verjetno za maščevanje, kajti Trajkov je bil dve leti prej vpleten v obračun z orožjem, v katerem je bila ena oseba ranjena. Streljal je Gregor Trajkov in sodili so mu za povzročitev posebno hude poškodbe ter ogrožanja varnosti. Obsodili so ga na tri leta zapora, nato sodbo razveljavili, na novo sojenje, napovedano za 21. november 2007, pa je čakal v hišnem priporu. Usodni streli so preprečili novo sojenje. Po nekajletni neuspešni preiskavi so se kriminalisti v zadnjih letih znova sistematično lotili primera. V obnovljeni preiskavi so spet zbrali vsa obvestila, po opravljenih okoli 140 pogovorih so se dokopali do novih ugotovitev. In kar je najpomembneje - odkrili naj bi storilca. Imena nam niso zaupali, ni pa skrivnost, da je osumljenec v eni od držav nekdanje Jugoslavije, kjer je dobil državljanstvo. Kar pomeni, da je na varnem, kajti državi nimata sporazuma o medsebojni izročitvi storilcev.
