Tiskane izdaje
Na predobravnavni narok na ljubljanskem okrožnem sodišču je prišel le Valant. Za preostale velja, da krivde ne priznavajo, saj so vložili ugovor na obtožbo. Sojenje bodo začeli 19. aprila s predstavitvijo očitkov - tožilstvo vsem očita zlorabo položaja v sostorilstvu - in zagovori obtoženih.
Predmet obtožbe je preprodaja delnic Mladinske knjige Založbe (MKZ) v letih 2003 in 2004, s čimer je Nadškofija Maribor, takratna škofija, čez noč zaslužila 1,27 milijona evrov. Kazniva dejanja naj bi bila storjena na škodo družb Etol in NFD; ti sta z delnicami, ki sta jih kupili od škofije, nato pa prodali naprej, ustvarili veliko izgubo. Fermetu, Krašovcu in Krambergerju tožilstvo očita vpletenost v posel z Etolom, Krašovcu in Valantu pa z NFD.
Škofija je za 46.840 delnic MKZ, ki jih je konec decembra 2003 kupila od Krekove družbe, plačala 4800 takratnih tolarjev za delnico in jih še istega dne po ceni 7900 tolarjev prodala naprej Etolu (vodil ga je Ferme) ter zaslužila 606.000 evrov. Kramberger (ki je bil zaradi velike mariborske cerkvene afere odstavljen) je kot prvi mož mariborske cerkve v imenu škofije podpisal pogodbo o nakupu delnic in še isti dan pogodbo o njihovi prodaji po precej višji ceni.
Naslednji posel se je zgodil na začetku februarja 2004, le da je bil končni kupec tokrat NFD, katerega predsednik uprave je bil takrat Valant, tudi dolgoletni predsednik nadzornega sveta Etola. Valant je s škofijo sklenil pogodbo o nakupu delnic za dobrih 1,69 milijona evrov in za delnico odštel 7900 tolarjev, čeprav naj bi bila vredna 4800 tolarjev, po kolikor jih je škofija istega dne odkupila od Krekove družbe (za skupno 1,02 milijona evrov). Pogodbo je po Krambergerjevem pooblastilu podpisal nekdanji ljubljanski nadškof Anton Stres, takrat še kot Krambergerjev pomočnik in generalni vikar. NFD naj bi bil s tem oškodovan za 663.400 evrov. Družba je dve leti kasneje celoten sveženj delnic prodala Zvonu dve po 6400 tolarjev. Po prepričanju tožilstva je šlo za vnaprej dogovorjen in povezan posel na škodo Etola in NFD.
Izvedenka ekonomske stroke, ki so jo k sodelovanju pritegnili v preiskavi, je pritrdila tožilstvu glede preplačila delnic. Razpon vrednosti delnice je ocenila med 3964 in 5169 tolarji, 7900 tolarjev, kolikor sta zanjo odštela Etol in NFD, pa označila za previsoko in kot primerno navedla ceno 4800 tolarjev. Glede na včerajšnje navedbe obrambe bo imela ta v nadaljevanju postopka veliko pripomb ravno na izvedensko mnenje, saj so odvetniki napovedali, da bodo predlagali novega izvedenca finančne stroke.
Očitke zavračajo
Očitke tožilstva so doslej zanikali vsi vpleteni. Kramberger (zastopajo ga kar štirje odvetniki) se je po naših podatkih do zdaj zagovarjal, da soobtoženih Valanta in Fermeta sploh ne pozna, z upravljanjem škofijskega premoženja pa da se ni ukvarjal, saj je o tem odločal gospodarski svet. Temu je sicer predsedoval, vendar sej ni vodil, temveč je to zaupal takratnemu glavnemu vikarju Stresu. Pogodbe je podpisal, potem ko so jih pregledale njihove strokovne službe.
Krašovec je zanikal sodelovanje v aktivnostih, povezanih s spornimi posli, češ da so te izvajali laični profesionalni strokovnjaki. Njegov zagovornik Velimir Cugmas je dejal, da se mu zdi »pravno nekorektno«, da obtožba njegovemu klientu očita dogovarjanje pri sklenitvi pogodbe, za kar niti ni imel pooblastila. Da pa glede na to, da pri kaznivem dejanju ni sodeloval, tega tudi ne more dokazovati.
Valant prav tako menda ni vedel za posle, ki jih je škofija sklepala z družbami, ki jih je obvladovala. Sam da je imel stike le z vodstvom Krekove družbe, cena delnice pa se mu je zdela primerna.
Ferme se po naših podatkih v preiskavi ni zagovarjal. Njegov odvetnik Marjan Feguš meni, da tožilstvo obtoženim neustrezno očita kaznivo dejanje zlorabe položaja, opozoril je tudi na zlorabo standarda obstoja utemeljenega suma in dejstvo, da je Ferme že nekaj časa upokojen in zato nima dostopa do dokumentacije, ki bi lahko bila dokazno gradivo.
Med pričami, ki jih bodo zaslišali v nadaljevanju postopka, so Simon Zdolšek, takratni predsednik uprave holdinga Zvon ena, Anton Stres, Dušan Zazijal (bil je član gospodarske uprave mariborske škofije), takratni predsednik poslovodstva v Krekovi družbi Franc Ješovnik ...
