Med mediacijo so začeli celo spet govoriti med seboj

Ljubljana − Ker je mediacija še vedno premalo znana in prepoznana v širši javnosti, sta ljubljansko okrožno in višje sodišče na Dnevu mediacije prikazali rešitve resničnih primerov dednopravnih, družinskih in gospodarskih sporov.

Predstavnika dveh največjih sodišč v državi na prvi in pritožbeni stopnji, predsednik ljubljanskega višjega sodišča Anton Panjan in podpredsednica tamkajšnjega okrožnega sodišča Sonja Ilovar Gradišar, menita, da so stranke s takšnim delovanjem sodišč zadovoljne, česar pa pogosto ne obešajo na veliki zvon.

Po njunem mnenju se to kaže na območju celotne države, ko so se stranke s pomočjo mediacije od njene uveljavitve dogovorile v več kot 14.000 zadevah. Le na ljubljanskem okrožnem sodišču so v 15 letih (od leta 2001 do 2016) strankam ponudili možnost mediacije v 53.218 primerih, soglasje sta stranki podali v 13.308 primerih, uspešno pa so na ta način končali 6842 primerov. Panjan je poudaril, da se v okviru tako sklenjenih dogovorov nemalokrat zgodi, da stranke začnejo reševati tudi druge medsebojne nerešene zadeve, ne le tisto, zaradi katere poteka mediacija. V enem primeru so po njegovih besedah tako rešili kar 11 odprtih zadev.

»Mediacija je najbolj razširjena v družinskih sporih, sledijo gospodarski in civilni spori. Skupna uspešnost presega 50 odstotkov, kar je primerljivo s podatki iz tujine,« je ob tem povedala vodja službe za alternativno reševanje sporov ljubljanskega okrožnega sodišča Barbara Levstik Šega. Mojca Lobnik z ministrstva za pravosodje pa je poudarila, da so mediacije za državo več kot ekonomsko upravičene, pri tem pa je državi uspelo pridobiti tudi evropska sredstva za promocijo in izvajanje mediacije.

Ni zmagovalcev in poražencev

Prednost mediacije, značilnost katere je, da stranke prostovoljno s pomočjo nevtralne tretje osebe poskušajo doseči mirno rešitev spora, je ekonomičnost z vidika vloženega časa, denarja in energije, poudarjajo na sodišču. Poleg tega imajo stranke nadzor nad postopkom, rešitev pa se išče za obe stranki. Na pravdi se lahko zgodi, da nekdo izgubi ali pa je rešitev celo neugodna za obe strani. Poleg tega v mediaciji načeloma ni poražencev in zmagovalcev, zato to lahko vpliva tudi na ohranitev oziroma izboljšanje skrhanih odnosov med strankami, je pojasnila višja sodnica svetnica in mediatorka Gordana Ristin. Pomemben vidik je finančni, saj so mediacije v družinskih sporih brezplačne, v civilnih sporih so brezplačne prve tri ure mediacije, tudi v gospodarskih sporih je mediacija relativno poceni.

»Mati in hčerki so po očetovi smrti kljub hudemu sporu dosegle dogovor o obsegu zapuščine in nato razdružile vse premoženje. Predvsem pa so iz položaja, ko niso več govorile med seboj in so bile deležne posmeha, dosegle vzpostavitev odnosov, mati pa si je zagotovila varno starost,« je enega od primerov, ko bi zaradi oporekanja dedinj glede obsega zapuščine in dednih deležev bilo več pravdnih postopkov in razdruževanja solastnine, opisala Ristinova.

»Ne gre samo za dogovor o zaupanju otrok v vzgojo in varstvo, stike in preživnino ter razdelitev skupnega premoženja. Onadva sta tista, ki najbolj poznata svoje otroke, njihove potrebe in zato lahko samo onadva najdeta najboljše načine delovanja preoblikovane družine,« pa o na videz brezupnem sporu v družini odgovarja Tanja Pia Metelko. Med drugim je poudarila, da so pri tovrstnih mediacijah odnosi najbolj zapleteni, ker gre za trdne vezi, vsi poznajo nasprotno stran, ki jo je zato tudi veliko lažje prizadeti.

Težje pri javnopravnih subjektih

Odvetnik Andrej Razdrih, mediator v gospodarskih sporih, je opisal primer stečajne mediacije, ki je bila uvedena z novelo stečajnega zakona. »Zamislite si, da kupite od podjetja stanovanjsko hišo, pol kupnine plačate v denarju, drugo polovico kupnine (skladno s pogodbo) tako, da podjetju izročite svoje dvosobno stanovanje. Potem gre podjetje v stečaj, v kupnino noče všteti vašega dvosobnega stanovanja in vas toži. Vmeša se še specifična stranka in kolobocija je popolna,« je opisal spor, ki ga je reševal v mediaciji. Razdrih je med drugim opozoril še, da so na propad nemalokrat obsojene mediacije, kjer je ena od strank javnopravni subjekt. V javnopravnih subjektih po njegovih besedah nihče ni pripravljen prevzeti odgovornosti, veliki stroški pa jih ne motijo.