Miha Brejc terja opravičilo in 15 tisočakov

Brejc je v tožbi, ki jo je vložil prek odvetnika Jožeta Hribernika, zapisal, da mu Čanžek očita izmišljotine z namenom »nizkotne diskreditacije« njegovega dela, »sedanjega in preteklega političnega, strokovnega in akademskega udejstvovanja, predvsem pa z očrnitvijo tožnikove osebnosti kot pomembnega političnega akterja v državotvornem obdobju«.

Objavljeno
04. februar 2011 23.17
Jure Predanič, kronika
Jure Predanič, kronika
Ljubljana - »O tem bom pisal tako dolgo, dokler mi sodišče ne bo prepovedalo, nato bom odšel v Švico in pisal od tam, saj sem tudi švicarski državljan,« je nekdanji član SDS, 83-letni Ludvik Čanžek, na sodišču trmasto vztrajal, da je nekdanji poslanec v evropskem parlamentu in podpredsednik SDS Miha Brejc »najzanesljivejši človek diktature, morda celo bolj kot Ertl«, in pri drugih trditvah. Te so padale v polemiki, ki se je lani razvila med Brejcem in Čanžkom v pismih bralcev v Dnevniku, pripeljala pa je do civilne tožbe, s katero Brejc zahteva preklic navedb, javno opravičilo, objavo sodbe in 15.000 evrov odškodnine.

Ludvik Čanžek je pojasnil, da je bil Miha Brejc vpisan v register aktivnih sodelavcev nekdanje Službe državne varnosti (SDV), kar potrjujejo podatki iz javno dostopne Centralne aktivne evidence. Še danes je na podlagi številk, ki pripadajo določenim imenom na spletni strani, prepričan, da je bil Brejc udbovec kakor med drugimi tudi Barbara Brezigar, Dragutin Mate, Dušan Rebolj, Marjan Podobnik, Tone Krkovič in celo Čanžkova »nekdanja« sestra. »Kdo pa bo priznal, da je bil udbovec?« je Čanžek odvrnil sodnici Jasminki Jaša Trklja, ko ga je vprašala, ali se mu zdi, da so to ljudje, ki so bili dobro zapisani v prejšnjem sistemu. Pojasnil je še, da je bil vesel, ko je prejel Brejčevo tožbo, saj bo lahko dokazal nemoralnost nekaterih politikov, ki so imeli v prejšnjem sistemu vodilne vloge ali so delovali iz ozadja, zdaj pa so največji pomladniki. »Janez Janša je bil takrat zame odrešenik,« je na sodišču pojasnil, da je bil tudi sam v zmoti.

Na vprašanje sodišča je Čanžek odgovoril, da nima dokazov, da je bil Brejc tudi oficir varnostne službe KOS, a da to sklepa. Do trditve, da je bil najzanesljivejši človek diktature, so ga pripeljale izkušnje. Da je Brejca Matija Maček, »formalni vodja Zaščitne brigade, ki je varovala njega (Mačka, op. p.) in člane centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, postavil za načelnika varnostne službe te brigade«, pa je logično, saj je Maček, kot so mu povedali, preverjal še lovske čuvaje. Z retoričnim vprašanjem »Kako se ščiti banka, z roparji ali varnostniki?« pa je Čanžek odgovoril na vprašanje, kaj po njegovem mnenju pomeni ta Brejčeva funkcija.

Brejc je pojasnil, da je funkcija namestnika in pozneje načelnika varnostne službe brigade, na katero je bil imenovan kot rezervist, nepomembna, saj varnostna služba v času miru sploh ni imela dela, tako da ni opravljal nobenih nalog. Na sodišču je ponovil, da ni bil sodelavec Udbe in SDV ter da ni nikdar sodeloval z nobeno »komunistično ali kakršno koli podobno tajno službo«. Pojasnil je, da je v registru očitno omenjen, ker so ga preverjali, ko je odšel v zagrebško šolo za oficirje, nikakor pa ni bil sodelavec SDV, kar potrjuje tudi potrdilo, ki ga je pridobil iz Sove. Sam je bil leta 1968 celo pridržan, ko je sodeloval na študentskih demonstracijah, pozneje pa so mu še kot rezervistu grozili, da ga bodo izključili iz omenjene brigade, ker je rad povedal kakšen političen vic. »Ker so mi bile vojaške vaje v veliko breme, sem komaj čakal, da se to zgodi, a se ni,« je še dodal. Brejc je med drugim na sodišču povedal tudi, da so Čanžkove trditve žaljive in nesmiselne, najbolj pa ga je zbodel očitek, da je bil povezan z Mačkom, ki je bil po njegovih besedah eden od glavnih krivcev za odstranitev njegovega očeta, zaradi česa mu še roke ni hotel dati ob neki priložnosti.

Brejc je v tožbi, ki jo je vložil prek odvetnika Jožeta Hribernika, zapisal, da mu Čanžek očita izmišljotine z namenom »nizkotne diskreditacije« njegovega dela, »sedanjega in preteklega političnega, strokovnega in akademskega udejstvovanja, predvsem pa z očrnitvijo tožnikove osebnosti kot pomembnega političnega akterja v državotvornem obdobju«. Brejc je poudaril, da je bil tožbo pripravljen umakniti, če bi se Čanžek opravičil. Po drugi strani je Čanžkov pooblaščenec Žiga Klun v odgovoru na tožbo zapisal, da so trditve njegove stranke »plod njegovega razumnega in logičnega sklepanja«, zato pri njih vztraja.

Na sodišču je bilo o polpretekli zgodovini povedanega dovolj, da bo sodnica odločila o temelju in izdala vmesno sodbo.