Milosti sta bila do zdaj deležna le dva obsojenca

Ljubljana – Predsednik republike Borut Pahor je od nastopa mandata do konca junija prejel 190 prošenj za pomilostitev. Od vseh prejetih je ugodil le dvema prošnjama, medtem ko o dveh še ni sprejel dokončne odločitve, so nam pojasnili v njegovem uradu.

Med prošnjami, ki so se oziroma se bodo znašle na predsednikovi mizi, naj bi bila po naših podatkih tudi tista Jana Jagodiča, mladeniča, pravnomočno obsojenega na triletno zaporno kazen, ker je komaj polnoleten prijatelja decembra 2013 na ljubljanski železniški postaji zabodel v vrat, ker sta se dogovorila, da bosta storila samomor.

Zadržan do pomilostitev

Pahor je že v predvolilni kampanji napovedal, da bo kot predsednik republike zelo zadržan pri uporabi tega instrumenta, bolj kot so bili njegovi predhodniki. Doslej se je tega držal, saj je do polovice svojega mandata podpisal zgolj dve pomilostitvi. Lanskega junija je pomilostil obsojenca tako, da se mu je iz kazenske evidence izbrisala pogojna obsodba, letos januarja pa je obsojencu s pomilostitvijo znižal stransko kazen prepovedi vožnje motornih vozil B-kategorije.

Pahor je od nastopa mandata decembra 2012 do konca letošnjega junija sicer prejel 190 prošenj za pomilostitev, od teh jih je 17 prispelo še leta 2012, torej še v mandatu predsednika Danila Türka. Do konca junija je odločil o 184 prošnjah.

Komisija predsednika republike za pomilostitve v tem mandatu, ki jo sestavljajo Peter Hauptman (predsednik), Ljubica Kosmovski Fojkar in mag. Ivan Bizjak, je do konca junija obravnavala 186 vlog za pomilostitev z mnenji vseh pristojnih institucij in predsedniku predlagala, naj ugodi petim prošnjam. Pahor je ugodil dvema prošnjama za pomilostitev, o dveh prošnjah pa še ni sprejel dokončne odločitve, pojasnjujejo v njegovem uradu. Na vprašanje, ali predsednik v kratkem načrtuje še kakšno pomilostitev, iz njegovega urada odgovarjajo, da je odločitev predsednika odvisna od okoliščin posameznega primera. »Predsednik republike o pomilostitvah namreč odloča sproti.«

Najbolj milosten je bil Kučan

O pomilostitvah predsednik odloča po prejemu vseh zahtevanih mnenj, ki jih najprej pregleda komisija za pomilostitve, ki poda še svoje mnenje. Na podlagi vseh prejetih mnenj, na katera sicer formalno ni vezan, so mu pa v veliko pomoč pri njegovi odločitvi, predsednik sprejme odločitev v vsakem konkretnem primeru, še pravijo.

Milan Kučan je v svojih dveh mandatih podpisal 200 pomilostitev, Janez Drnovšek 99, medtem ko je bilo v mandatu Danila Türka 19 pomilostitev. Zakon pozna tudi pomilostitev po uradni dolžnosti, ki jih predlaga minister za pravosodje, pri čemer so merila za pomilostitev približno enaka kot za pomilostitev na prošnjo obsojenca. V dveh mandatih Kučana je bilo takih pomilostitev 163, v mandatu Drnovška 24, v času, ko je bil na čelu države Türk, pa pet. V mandatu Boruta Pahorja (do 24. junija) ni bilo pomilostitve po uradni dolžnosti, odgovarjajo v uradu predsednika.

Postopek za pomilostitev se sicer začne na pobudo obsojenca, prošnjo pa lahko vložijo tudi njegov zakonski ali zunajzakonski partner, krvni sorodnik v ravni črti, brat, sestra, posvojitelj, posvojenec, rejnik ali skrbnik. Prošnjo je treba vložiti na sodišču, ki je izreklo prvostopenjsko sodbo, nato sodišče zbere vse podatke o obsojenčevih socialnih in premoženjskih razmerah, pozanima se o njegovem življenju pred prihodom za zapahe, o tem, kako se vede za zapahi in o drugih okoliščinah, pomembnih pri odločanju o pomilostitvi.

Mnenja v pomoč pri odločitvi

V vsakem pomilostitvenem postopku, ki se začne na prošnjo upravičenega prosilca, s svojimi mnenji sodelujejo pristojno sodišče in državno tožilstvo, ministrstvo, pristojno za pravosodje, in posebna komisija, ki jo je imenoval predsednik republike. Poleg teh v večini primerov s svojim mnenjem sodeluje še pristojni center za socialno delo, zavod za prestajanje kazni zapora (predvsem če je obsojenec že v zavodu) ter lečeči zdravnik. »Iz navedenega je razvidno, da v pomilostitvenem postopku s svojimi mnenji sodeluje več institucij in strokovnjakov, ki vsak posamezni primer temeljito proučijo in svoja mnenja za predsednika republike tudi utemeljijo. Na podlagi vseh prejetih mnenj, na katera sicer formalno ni vezan, so mu pa v veliko pomoč pri odločitvi, predsednik republike sprejme odločitev v vsakem konkretnem primeru.«

Predsednik republike daje pomilostitev tudi za kazniva dejanja, določena s kazenskimi zakoni drugih držav, če je storilec naš državljan in če je tako določeno v mednarodnih pogodbah, ne more pa pomilostiti obsojenca, ki prestaja kazen zapora v naši državi po sodbi mednarodnega kazenskega sodišča.