Tiskane izdaje
Ljubljana – Ali bo Gabrieli Hotko, ki ji je pred leti med pogrevanjem vrelo mleko brizgnilo v obraz, uspelo v ponovljenem sojenju prepričati sodišče, da je za dogodek odgovoren proizvajalec mleka Ljubljanske mlekarne, bo jasno čez približno mesec dni, ko bo sodišče izdalo pisno sodbo.
Poročali smo že, da je Gabriela Hotko 12. avgusta 2007 na električno ploščo postavila lonec z alpskim mlekom Mercatorjeve blagovne znamke, ki ga polnijo Ljubljanske mlekarne, da bi ga na minimalni temperaturi segrela tako kot velikokrat prej. Potem ko je lonec s segretim mlekom sunkovito vrglo do stropa, ji je vroča tekočina brizgnila v obraz in jo grdo opekla po očeh, obrazu, vratu in prsnem košu.
Ker sta za nenavaden dogodek po njenem prepričanju odgovorna proizvajalec mleka Ljubljanske mlekarne in Poslovni sistem Mercator, ki je mleko prodajal kot svojo blagovno znamko, je od njiju zahtevala odškodnino, a je okrožno sodišče njeno tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
Zato se je pritožila na višje sodišče in to je sodbo delno razveljavilo, in sicer glede odgovornosti Ljubljanskih mlekarn, medtem ko je del sodbe, ki se nanaša na odgovornost Mercatorja, potrdilo. Za morebitno napako ali nevarno lastnost stvari, v tem primeru mleka, namreč ne more odgovarjati tudi prodajalec, saj Mercator ni sodeloval v nobeni fazi proizvodnje mleka in ne glede na to, da je bilo mleko proizvedeno pod Mercatorjevo blagovno znamko.
Prodajalec opran krivde
Medtem ko se je postopek za najboljšega soseda s tem končal, je okrožna sodnica Božena Novak znova vzela pod drobnogled morebitno odgovornost Ljubljanskih mlekarn. V ponovljenem postopku ugotavlja, ali je mleko, ki je med segrevanjem eksplodiralo in žensko opeklo po očeh, obrazu, vratu in prsnem košu, nevarna stvar, prav tako, ali je za dogodek in poškodbe odgovoren proizvajalec, ker s tem tveganjem ni seznanil potrošnikov.
Višje sodišče je namreč sodbo vrnilo okrožnemu z napotkom, da v ponovljenem postopku povabi izvedenca ustrezne stroke in ugotovi, ali je naravna lastnost spornega mleka, da pri segrevanju toliko brizgne iz posode, da povzroči opekline, ali se je to morda zgodilo zato, ker ženska mleka med segrevanjem ni mešala, ali pa je dogodek morda posledica uporabe neustreznih kuhinjskih pripomočkov in štedilnika.
Kako se bo odločila sodnica Novakova, bo jasno kmalu, zagotovo pa bo v sodbi povzela tudi mnenje izvedenke za živila in živilsko tehnologijo Stanko Turk. Ta je med drugim ugotovila, je šlo za fenomen, za katerega je za nazaj nemogoče z gotovostjo ugotoviti, kateri dejavnik je bil odločilen.
Postopek vretja je namreč eden manj raziskanih in zato ni mogoče opredeliti, koliko kateri od dejavnikov vpliva na pojav pregretja tekočine. Meni, da je podana verjetnost, da je homogenost mleka eden izmed dejavnikov za njegovo pregretje in posledični izbrizg, najbolj verjeten vzrok tega pa je ravno odsotnost mešanja.
Neustrezno opozorilo?
A odvetnik Jožef Klavdij Novak iz Odvetniške družbe Čeferin, ki zastopa Hotkovo, meni, da očitno ne gre za »fenomen«, saj je toženka priznala, da je dobila že deset reklamacij s podobnimi dogodki, sodišču pa je predlagal zaslišanje treh ljudi, ki imajo s kuhanjem alpskega mleka prav tako podobno grenko izkušnjo, kakor njegova stranka. Dodaja, da je bilo opozorilo na embalaži mleka neustrezno, saj bi morala biti omenjena tudi možnost eksplozije mleka, če se ga ne meša.
Ljubljana – Ali bo Gabrieli Hotko, ki ji je pred leti med pogrevanjem vrelo mleko brizgnilo v obraz, uspelo v ponovljenem sojenju prepričati sodišče, da je za dogodek odgovoren proizvajalec mleka Ljubljanske mlekarne, bo jasno čez približno mesec dni, ko bo sodišče izdalo pisno sodbo.
Iva Ropac
Poročali smo že, da je Gabriela Hotko 12. avgusta 2007 na električno ploščo postavila lonec z alpskim mlekom Mercatorjeve blagovne znamke, ki ga polnijo Ljubljanske mlekarne, da bi ga na minimalni temperaturi segrela tako kot velikokrat prej. Potem ko je lonec s segretim mlekom sunkovito vrglo do stropa, ji je vroča tekočina brizgnila v obraz in jo grdo opekla po očeh, obrazu, vratu in prsnem košu.
Ker sta za nenavaden dogodek po njenem prepričanju odgovorna proizvajalec mleka Ljubljanske mlekarne in Poslovni sistem Mercator, ki je mleko prodajal kot svojo blagovno znamko, je od njiju zahtevala odškodnino, a je okrožno sodišče njeno tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
Zato se je pritožila na višje sodišče in to je sodbo delno razveljavilo, in sicer glede odgovornosti Ljubljanskih mlekarn, medtem ko je del sodbe, ki se nanaša na odgovornost Mercatorja, potrdilo. Za morebitno napako ali nevarno lastnost stvari, v tem primeru mleka, namreč ne more odgovarjati tudi prodajalec, saj Mercator ni sodeloval v nobeni fazi proizvodnje mleka in ne glede na to, da je bilo mleko proizvedeno pod Mercatorjevo blagovno znamko.
Prodajalec opran krivde
Medtem ko se je postopek za najboljšega soseda s tem končal, je okrožna sodnica Božena Novak znova vzela pod drobnogled morebitno odgovornost Ljubljanskih mlekarn. V ponovljenem postopku ugotavlja, ali je mleko, ki je med segrevanjem eksplodiralo in žensko opeklo po očeh, obrazu, vratu in prsnem košu, nevarna stvar, prav tako, ali je za dogodek in poškodbe odgovoren proizvajalec, ker s tem tveganjem ni seznanil potrošnikov.
Višje sodišče je namreč sodbo vrnilo okrožnemu z napotkom, da v ponovljenem postopku povabi izvedenca ustrezne stroke in ugotovi, ali je naravna lastnost spornega mleka, da pri segrevanju toliko brizgne iz posode, da povzroči opekline, ali se je to morda zgodilo zato, ker ženska mleka med segrevanjem ni mešala, ali pa je dogodek morda posledica uporabe neustreznih kuhinjskih pripomočkov in štedilnika.
Kako se bo odločila sodnica Novakova, bo jasno kmalu, zagotovo pa bo v sodbi povzela tudi mnenje izvedenke za živila in živilsko tehnologijo Stanko Turk. Ta je med drugim ugotovila, je šlo za fenomen, za katerega je za nazaj nemogoče z gotovostjo ugotoviti, kateri dejavnik je bil odločilen. Postopek vretja je namreč eden manj raziskanih in zato ni mogoče opredeliti, koliko kateri od dejavnikov vpliva na pojav pregretja tekočine. Meni, da je podana verjetnost, da je homogenost mleka eden izmed dejavnikov za njegovo pregretje in posledični izbrizg, najbolj verjeten vzrok tega pa je ravno odsotnost mešanja.
Neustrezno opozorilo?
A odvetnik Jožef Klavdij Novak iz Odvetniške družbe Čeferin, ki zastopa Hotkovo, meni, da očitno ne gre za »fenomen«, saj je toženka priznala, da je dobila že deset reklamacij s podobnimi dogodki, sodišču pa je predlagal zaslišanje treh ljudi, ki imajo s kuhanjem alpskega mleka prav tako podobno grenko izkušnjo, kakor njegova stranka. Dodaja, da je bilo opozorilo na embalaži mleka neustrezno, saj bi morala biti omenjena tudi možnost eksplozije mleka, če se ga ne meša.
Povprečen potrošnik ob opozorilu na embalaži, da je treba mleko med kuhanjem mešati, pomisli, da je to potrebno zaradi preprečitve kipenja mleka oziroma da se ne prime za dno posode, ne pa na to, da lahko mleko med segrevanjem eksplodira in brizgne iz posode.
Prav tako meni, da je vprašanje (ne)mešanja mleka lahko samo vprašanje deljene krivde, pri čemer poudarja, da sokrivde na strani tožnice ni, saj opozorilo na embalaži ni takšno, da bi lahko povprečen potrošnik predvidel, da lahko mleko eksplodira oziroma se »izbrizga«. Novak tudi meni, da je sodišče s tem, ko ni zaslišalo tožnice glede višine škode, zagrešilo hudo kršitev postopka.
A sodnica treh predlaganih prič ni zaslišala, češ da niso bile navzoče pri tem, kar se je zgodilo Hotkovi, na vprašanja o nevarnih lastnostih mleka pa lahko odgovori le izvedenec.
Tožnica za strah, bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter skaženost zaradi brazgotin od opeklin in materialne stroške zahteva 31.676 evrov odškodnine..
Prav tako meni, da je vprašanje (ne)mešanja mleka lahko samo vprašanje deljene krivde, pri čemer poudarja, da sokrivde na strani tožnice ni, saj opozorilo na embalaži ni takšno, da bi lahko povprečen potrošnik predvidel, da lahko mleko eksplodira oziroma se »izbrizga«. Novak tudi meni, da je sodišče s tem, ko ni zaslišalo tožnice glede višine škode, zagrešilo hudo kršitev postopka.
A sodnica treh predlaganih prič ni zaslišala, češ da niso bile navzoče pri tem, kar se je zgodilo Hotkovi, na vprašanja o nevarnih lastnostih mleka pa lahko odgovori le izvedenec.
Tožnica za strah, bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter skaženost zaradi brazgotin od opeklin in materialne stroške zahteva 31.676 evrov odškodnine.
