Tiskane izdaje
Policija o sumljivih prodajalcih ali ponudnikih storitev navadno javnost obvesti, ko so storilci še na delu, da se ne bi še kdo po nepotrebnem ujel v goljufive zanke. Na splošno pa o primerih, ki bi prej sodili v rubriko »saj ni res, pa je«, neradi javno spregovorijo iz preprostega razloga - upravičeno jih skrbi, da bi s tem komu dali idejo za nezakonit zaslužek.
Dober dan, ima vaša hiša nameščen alarm?
Visoko na lestvici nenavadnih storitev se je gotovo uvrstila 29-letna Mirsada Alimanović, ki se je predstavljala kot Fatima iz Celja, in naključnim ženskam ponujala neverjetno. Od treh žensk je skupno iztisnila za dobrih 79 tisočakov zlatnine in gotovine; vse pod pretvezo, da jim bo iz zlatnine očistila vso slabo energijo in uroke. Če strnemo, najprej je dobila zlatnino in nekaj sto evrov za čiščenje črne magije, zatem pa je oškodovanke poklicala in obvestila, da ne gre vse po načrtu in je čiščenje črne magije precej bolj trdovratno, zato jih je pozvala, da morajo bolj na široko odpreti denarnico. V želji, da bodo s tem vse zle sile, ki so jim grenile življenje, odšle, so to storile.
Lažnivo »Fatimo« so k sreči izsledili, na sodišču je krivdo priznala v zameno za pogojno zaporno kazen. Sodišče ji je prisluhnilo, a le pod pogojem, da oškodovankam vrne ves denar do zadnjega centa (skoraj polovico denarja je sicer vrnila že do začetka sodnega postopka), drugače ji zapor ne uide.
Brez dvoma dobrih namenov ni imel niti neznanec, ki je pred časom po telefonu zastavil nenavadno vprašanje. Gorenjski policisti so obravnavali prijavo občanke z Golnika, ki jo je po telefonu klicala neznana oseba in se zanimala, ali ima stanovanjski objekt zavarovan z alarmno napravo. Neznani klicatelj se je zanimal še, kako je z alarmi na preostalih objektih v bližini. Podatke naj bi zbiral zaradi gradbenih del, ki bi jih izvajal v kraju.
Niso redki primeri, ko tujci (največkrat poročajo o Romunih ali Madžarih) po domovih ponujajo razno blago sumljivega izvora in kakovosti. Ponujajo pestro paleto blaga ali bolje rečeno krame, kot se pozneje izkaže. Prodajajo od nožev in jedilnega pribora, elektronskih aparatov, posode, izdelkov za nego telesa in parfumov, celo zlato ponujajo po smešno nizkih cenah. Izdelki so navadno ponaredki znanih blagovnih znank, slabe kakovosti ali pa celo ukradeni.
Lanskega decembra je dobro zaslužil mlajši par, ki je v Lescah potrkal na vrata pri starejšem moškem in ga prepričeval - ter tudi prepričal -, da je 700 evrov za tri namizne prte primerna cena. Šele pozneje je spoznal, da sta ga še kako naplahtala in je poklical policijo.
Na policiji poudarjajo, da so goljufije, v katerih posamezniki s svojim govorjenjem, zavajanjem ali drugimi ravnanji pridobivajo naklonjenost zlasti neizkušenih, neodločnih in starejših oškodovancev, že moralno nesprejemljive, seveda pa so nezakonite. V stikih z neznanci je treba biti karseda previden, sploh če silijo v vaše stanovanje, zbirajo denar ali prodajajo blago.
Nigerijska pisma so vredna milijone
Še lažje je goljufijo izvesti prek spletne prodaje, saj takrat ni osebnega stika s kupcem, niti blaga ne vidimo, dokler ne pozvoni poštar. Težko bi rekli, da gre v takšnih primerih vedno za precejšnjo naivnost, mogoče je na oko najbolj sumljivo to, da nekdo po resnično nizki ceni oglašuje izdelek, ki ima v redni prodaji mnogo višjo ceno. V spletnih oglasih namesto prave fotografije večkrat objavijo kar simbolične, kar je lahko že prvi znak, da v ozadju nekaj smrdi.
Močno razočaran je moral biti kupec, ko je odvil paket in v njem namesto želenega mobitela zagledal kamen. Najbrž je debelo pogledal tudi moški, ki je v začetku februarja prek spletnega oglasnika naročil igralno konzolo. Jeseniškim kriminalistom je povedal, da sta bili v prevzetem paketu, za katerega je plačal 300 evrov, dve plastenki z vodo.
»Jaz sem gospa, Maria Ruben staranje vdova trpi dolgo časa bolezni (raka). Jaz sem trenutno sprejete v zasebni bolnišnici. Imam nekaj sklad sem podedoval od mojega pokojnega moža Jose Ruben, ki je kasneje umrl v motornem nesreči. Ko je bil moj pokojni mož živ je deponiran vsoto $ 2.700.000.00 (dva milijona sedemsto tisoč dolarjev) v banki. Trenutno ta denar je še vedno v banki. Vzel sem to odločitev, ker nimam nobenega otroka, ki bo podedovala ta denar,« se navadno začnejo elektronska pisma (več kot očitno izdelana v Googlovem prevajalniku), v katerih pošiljatelj obljublja bogastvo, če le pošljete svoje osebne podatke na določen naslov.
Seveda se pot do nepričakovanega bogastva močno zaplete, dokler ne sledi slepa ulica. Kmalu v elektronski nabiralnik pride novo pismo, navadno z »uradno glavo« kakšne od tujih državnih inštitucij, kjer pojasnjujejo, da potrebujejo še nekaj podatkov in seveda plačilo administrativnih stroškov, da se lahko dediščina in prenakazilo denarja sploh izvede. Ko dobijo denar, poniknejo.
Povsem realnih ocen, koliko denarja izpuhti zaradi takšnih prevar ni, saj je marsikomu nerodno priznati in se sploh ne obrne na policijo. Podatki iz ZDA in Velike Britanije pa so prav zaskrbljujoči. Čez lužo je po oceni preiskovalcev pred leti v povprečju opeharjeni Američan plačal okoli 5100 dolarjev, skupne škode pa je bilo v enem letu kar za 200 milijonov dolarjev. Mnenja nekaterih strokovnjakov pa so, da zaradi nigerijskih pisem izpuhti še precej več denarja. Prevare so se končale tudi tragično, saj poročajo o samomorih, ko so opeharjeni ljudje izvedeli, da so se ujeli v zanko.
Najhuje je, če zataji preprosta kmečka pamet
V Sloveniji smrtnega primera zaradi tako imenovanih nigerijskih prevar k sreči še nismo zaznali, je pa policija že obravnavala nekaj oškodovancev, ki so nasedli obljubam v polomljeni angleščini. Preiskave so navadno zapletene, saj sledi vodijo v tujino, običajno je prepleteno prek več strežnikov po vsem svetu, konča pa se v kakšnem poštnem nabiralniku, po možnosti v državi, kjer ne slovijo ravno po zavzetem boju proti (spletnemu) kriminalu. Goljufi največkrat zahtevajo, da se jim denar nakaže prek sistema Western Union, saj se dobro zavedajo, da denarja na tak način ni več mogoče izslediti.
Strokovnjaki in policija imajo polno nasvetov, kako preprečiti tako klasične kot spletne goljufije, a je vse to brez pomena, če pri kupcu zataji že preprosta kmečka logika. Ta naj bo pred pohlepom in naivnostjo, ki sta navadno glavna (so)krivca, da se posamezniki ujamejo v past sanjskih obljub o bogastvu ali sumljivo ugodnih nakupih oziroma nenavadnih storitev.
